V ponedeljek, 25. maja 2020, smo se poslovili od prepoznavne in zaslužne medicinske sestre Majde Gorše. Njen doprinos k razvoju in prepoznavnosti zdravstvene nege v slovenskem, bivšem jugoslovanskem in svetovnem merilu so bila njena goreča in stalna prizadevanja za prepoznavnost in razvoj stroke ter stanovske organizacije Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza). Zaznamovali so jo velika delovna ustvarjalnost, prodornost, vizionarstvo, družbeno aktivno delo, poudarjanje vrednot – tako osebnih kot profesionalnih in družbenih –, prodorna intelektualna širina, odprtost in kolegialnost. Cenili smo njen odkrit, na trenutke temperamenten dialog, zlasti z entuziazmom prežeto delo, s katerim je stroko in organizacijo promovirala doma in po svetu.

Njen doprinos je dragocen tudi pri ohranjanju zgodovine stroke in poklica medicinske sestre. Zagovarjala je nujno potrebno mesto medicinske sestre v zdravstvenem sistemu in v družbi nasploh. Z besedami, ki jih je izgovorila svojim naslednicam, je pomembno zaznamovala smer razvoja strokovne organizacije. Dobro smo jo razumeli: »Kolegice, ohranite regijska strokovna društva!«

Bogata zapuščina Majde Gorše, naj gre za množico dokumentarnega gradiva, fotografij, pripovedi, zapisov, spominov ali za delovne obleke medicinskih sester, je pomemben vir vpogleda v razvoj stroke zdravstvene nege skozi desetletja. In tudi zapis njenih izgovorjenih besed »Biti sestra je hudičev poklic«, s čimer je želela povedati, da poklic medicinske sestre prinaša veliko izobraževanja, iznajdljivosti, empatije, predanega dela, pa tudi odrekanja, izgorelosti in težkih časov.

Majda Gorše izhaja iz prve generacije dijakinj Šole za medicinske sestre, ki so šolanje zaključile leta 1950 z nazivom medicinska sestra. Raznolikost poklicnega delovanja je zaznamovala področje zdravstvene nege v medicini dela, kjer je gradila kariero od leta 1977 kot glavna medicinska sestra Inštituta za medicino dela, prometa in športa v Kliničnem centru v Ljubljani. Njeno drugo delovno področje je bilo delovanje v Republiškem centru za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenije.

Prek strokovne sekcije medicinskih sester za medicino dela pri Zvezi društev se je najprej kot predsednica sekcije zgodaj aktivno vključila v društveno, strokovno in politično dogajanje na Slovenskem in nato na takratnem jugoslovanskem področju, kjer je bila generalna sekretarka Zveze. Po tej poti se je vključevala v svetovne povezave medicinskih sester. V letih 1974–1977 je predsedovala Zbornici – Zvezi.

Vso svojo aktivno dobo in vse do smrti je bila Majda vneta zagovornica stanovske solidarnosti, timskega dela, medgeneracijske solidarnosti, delovanja stroke zdravstvene nege na socialnem področju in prostovoljstva. Za izjemne dosežke na področju razvoja zdravstvene nege je bila prejemnica najvišjih priznanj strokovne in drugih organizacij.

Marina Velepič, članica častnega razsodišča druge stopnje pri Zbornici – Zvezi, je ob Majdini smrti zapisala, da smo izgubili eno najpomembnejših medicinskih sester v razvoju zdravstvene nege po drugi svetovni vojni, ki nam je zapustila napotke, za katerih uresničitev se je treba boriti tudi danes. Človečnost, spoštovanje pacienta, korektni in enakopravni medsebojni odnosi v negovalnem in zdravstvenem timu, priznanje pomembnosti zdravstvene nege in vrednosti dela medicinskih sester.

Irena Keršič in Darinka Klemenc

v imenu delovne skupine za ohranjanje zgodovine zdravstvene in babiške nege pri Zbornici – Zvezi