Pred dobrimi dvajsetimi leti sem bral Hanžkove analize revščine. Naš kasnejši varuh je bil ugleden raziskovalec tega področja. Ker se s tem nisem nikoli podrobneje ukvarjal, sem prvič naletel na drugačne kriterije za merjenje tega pojava, kot je skupno premoženje ali BDP neke države. Nič ne pomaga, če je peščica nepredstavljivo bogata, prepričljiva večina pa tolče lakoto, njih pa bolezni in zgodnja smrt. Zvedel sem, da naprednejše raziskave upoštevajo, koliko ljudi živi pod pragom revščine, koliko jih je dlje nezaposlenih ali podobno socialno izključenih, brez zdravstvenega varstva, funkcionalno nepismenih in podobno.
Kot kriminolog sem se ukvarjal med drugim s kaznovalno politiko in na misel mi je prišlo, da bi primerjal države po dveh kriterijih. Prvi je na novi način izmerjena...
Pred leti sem se nekoliko bolj poglobljeno, čeprav v čisto drobni knjižici, lotil nasilja pod masko. Gre za na žalost pogost pojav, ko si posamezniki...
Fašizem je živ. Ko obtožbe s fašizmom letijo z leve na desno in desne na levo, pa vidimo, da ni najjasneje, kaj fašizem je. Vidimo tudi, da tisti, ki...
Pred dnevi smo lahko prebrali domnevni zaključek krvave zgodbe o brutalnem umoru savdskega novinarja Džamala Hašokdžija. Tak zaključek bi bil na neki...