Kolobarjasti mrk nastane, ko sta Sonce in Luna v isti črti z Zemljo, vendar pa je navidezna velikost Lune manjša od velikosti Sonca in ga torej ne prekrije povsem. Sonce se zato pojavi kot zelo svetel prstan ali kolobar, ki obkroža temno Luno.
Kolobarjasti Sončev mrk se pojavi na leto ali dve in je viden v zelo ozkem pasu našega planeta.
Tokratni mrk je bil najprej viden na severovzhodu Konga ob 5.56 po krajevnem času (6.56 po srednjeevropskem času), le nekaj minut po sončnem vzhodu. Trajal je minuto in 22 sekund, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nadalje so ga lahko opazovali v delih Arabskega polotoka, severni Indiji in južni Aziji, končal pa se je v Tihem oceanu.
Vrhunec mrka s popolnim obročem okoli Lune je bil nad mestom Uttarakhandom v Indiji blizu kitajsko-indijske meje ob 12.10 po krajevnem času (8.40 po srednjeevropskem času). Trajal je vsega 38 sekund, poroča AFP.
Opazovanje mrka je bilo delno okrnjeno zaradi pandemije covida-19. Ob jezeru Magadi na jugu Kenije so se tako organizatorji morali odpovedati množičnemu ogledu za turiste.
Na Šrilanki pa so preventivno zaprli planetarij, da bi preprečili zbiranje ljudi, in namesto tega pripravili prenos v živo prek Facebooka, še navaja AFP.
V Srednji Evropi pojav ni bil viden, vendarle pa so lahko navdušenci ponekod na jugu in vzhodu naše celine opazovali delni Sončev mrk - ko Luna le delno prekrije Sonce, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki ob tem še navaja, da bo naslednji kolobarjasti Sončev mrk že čez slabo leto - 10. junija 2021.
