Prvič od začetka epidemije koronavirusa v Evropi se bodo sredi julija evropski voditelji v Bruslju sestali osebno, da bi poskušali še pred poletnimi počitnicami najti dogovor o predlaganem 750 milijard evrov težkem skladu za okrevanje in 1100 milijard vrednem večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027.

Oba finančna instrumenta sta ključna za spopadanje držav Evropske unije z recesijo, ki je v EU nastopila zaradi zastoja evropskega in svetovnega gospodarstva. S sprejetjem teh ukrepov želi EU tudi pokazati, da je lahko solidarna za vse države članice po največji krizi na celini v zadnjih sedemdesetih letih. Evropski voditelji predlog komisije načeloma podpirajo, razhajajo pa se v podrobnostih. Koristi od dogovora, bodo imeli vsi, pravijo v evropski komisiji.

Na včerajšnjem zasedanju so voditelji predstavili predvsem svoja stališča na predlagani sklad in proračun, prava pogajanja se bodo začela šele po predložitvi novega predloga predsednika evropskega sveta Charlesa Michela. Predlog bo predstavil pred julijskim vrhom EU. Ocenjuje, da bodo pogajanja težka. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je članice pozvala, naj ne izgubljajo časa in dosežejo dogovor še pred poletnimi počitnicami. Za to so se sicer zavzemali vsi voditelji, ki so na zasedanju sicer slišali tudi opozorila direktorice Evropske centralne banke Christine Lagarde o negativnih posledicah, če dogovora ne bodo kmalu dosegli. ECB sicer v letošnjem letu evropskemu gospodarstvu napoveduje krčenje za 8,7 odstotka BDP.

Sledijo težka pogajanja

Michel je sicer na včerajšnjem zasedanju zaznal »porajajoči se konsenz« med članicami. Toda razhajanja med državami obstajajo na več točkah. Predvsem države različno ocenjujejo obseg sklada za okrevanje, za katerega naj bi evropska komisija s skupnim zadolževanjem zbrala 750 milijard evrov. 500 milijard za spopadanje s posledicami koronavirus krize naj bi države dobile nepovratnih sredstev, 250 milijard posojil pa posojil.

Takoimenovana varčna četverica držav (Avstrija, Nizozemska, Švedska in Danska) nasprotuje skupnemu zadolževanju, saj ne želi prevzeti nadaljnjih finančnih bremen. Moti jih tudi, da za dodelitev posojil državam niso predvideni posebni pogoji, kakšne reforme bi države morale v zameno za tako pridobljena sredstva izvesti. Avstrijski kancler Sebastian Kurz se je po zasedanju izrekel za časovno omejitev sklada za okrevanje. Dunaj namreč ne želi, da bi s tem skladom EU poglobila svoje sodelovanje tudi v takoimenovano »dolžniško unijo«. Vendarle nakazuje pripravljenost na kompromis.

Kot je po zasedanju dejala nemška kanclerka Angela Merkel, samemu predlogu evropske komisije na načelni ravni ni nihče nasprotoval. Toda premostiti bo še potrebno precejšnja razhajanja med državami. Med drugim je omenila kriterije, s katerimi bi ocenili posledice koronavirus krize na države članice. Ti kriteriji so pomembni za dodelitev sredstev državam.

Na zasedanju je premier Janez Janša zagovarjal, da se dogovor o finančnem svežnju doseže še pred poletnimi počitnicami, so sporočili iz njegovega urada. Vsakršno odlašanje bi namreč po njegovem mnenju negativno vplivalo na finančne trge. »Vsak teden lahko pomeni nekaj milijard,« je dejal Janša. Slovenija sicer podpira predlog evropske komisije.

Zaradi vseh razhajanj je švedski premier Stefan Lofven podvomil, ali bo možno dogovor že doseči julija, pa čeprav bi ga radi takrat dosegli vsi voditelji. Španski premier Pedro Sanchez, katerega država je bila v Evropi najhuje prizadeta, je svaril: »Več časa, kot bomo izgubljali, globlja bo recesija.«