Čez mesec dni bo minilo sedem let, ko je v Hermancih pri Ormožu umrl takrat 35-letni Boštjan Habjanič. Njegov krvnik je bil takrat 24-letni Daoud Saadaoui, pastorek umrlega, sicer alžirskih korenin, ki je očima s škarjami zabodel štirinajstkrat, z enim od vbodov je prebodel srce. Usodnega večera, 22. julija 2013, naj bi bil prepir sicer pričel očim, mladeniča naj bi potiskal proti njegovi sobi in mu govoril, naj spakira in odide, grozil mu je tudi, da ga bo pretepel z bejzbolsko palico. Padati so pričeli tudi udarci, mladenič je zato pograbil škarje in pričel zabadati očeta.
Sedem let po zločinu je se Saadaoui zdaj znova znašel na zatožni klopi zaradi očitkov o uboju. Gre za ponovljeno sojenje. Prvič je ptujsko sodišče razsodilo že konec leta 2013, ko je obtoženi dejanje priznal in izrekli so mu sedem let zapora. Pri tem so upoštevali, da naj bi dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. A odvetnik Peter Kos, ki je zastopanje Saadaouija prevzel pozneje, se je pritožil, prepričan, da je očitek o uboju pretiran, kvečjemu bi šlo lahko za uboj na mah. Po njegovem mnenju se je sodišče premalo ukvarjalo s priznanjem obtoženega. »Je pravni laik in ne razlikuje med ubojem in ubojem na mah. Zavedal se je le, da je nekomu vzel življenje, in to je priznal,« je napisal v pritožbi, ki pa sta jo zavrnila tako višje, kot vrhovno sodišče. Uspel pa je na ustavnem sodišču. A to je od zadevi odločilo šele julija 2018. Vse dotlej je bil Saadaoui za rešetkami, torej je presedel že skoraj šest let.
Ustavni sodniki so ocenili, da so se višji in vrhovni sodniki premalo poglobili v priznanje obtoženega, »zato mu je bila kršena domneva nedolžnosti«. Po njihovi oceni višje sodišče ni preverilo, ali in kako je sodišče prve stopnje preizkusilo priznanje krivde v smislu jasnosti, popolnosti in podprtosti z dokazi, te pomanjkljivosti pa ni odpravilo niti vrhovno sodišče. Tako višje kot vrhovno sodišče sta glede priznanja krivde upoštevala zgolj opis dejanja, kot je zapisan v izreku prvostopenjske sodbe. V zvezi s tem so opozorili, da mora biti za zagotovitev varstva domneve nedolžnosti presoja priznanja krivde vestna in poglobljena, kar v praksi pomeni, da mora sodnik preveriti jasnost in popolnost priznanja tudi tako, da obtoženega temeljito izpraša o dejstvih in poteku očitanega kaznivega dejanja. To je še posebej pomembno v primerih, če obtoženi navaja okoliščine, iz katerih bi sodišče lahko sklepalo, da je dogajanje potekalo drugače kot navaja obtožnica, oziroma bi celo lahko sklepalo, da je obtoženi priznal drugo kaznivo dejanje in ne očitanega.
Zdaj se je pred sodnikom Aleksandrom Turkom torej pričelo vnovično sojenje. Sodnik pa je presenetil z odločitvijo, da ga na predlog obrambe zapre za javnost. Predobravnavni narok pred sedmimi leti je bil namreč javen. Tako so danes priče zasliševali za za javnost zaprtimi vrati. Sojenje se bo nadaljevalo sredi julija.
