V knjigi je John Bolton, nekdanji predsednikov svetovalec za nacionalno varnost, po moči drugi človek Bele hiše, poravnal račune s svojim nekdanjim šefom Donaldom Trumpom. Glavna avtorjeva misel je: »Težko bi se spomnil ene same Trumpove odločitve, ki je ne bi narekovala želja po ponovni izvolitvi.«
Zlasti je škandalozno, da je Trump, ki v javnosti nastopa kot odločen borec proti kitajski prevladi in vplivu v ZDA, prosil kitajskega voditelja Xi Jinpinga, naj mu pomaga pri pridobivanju volilcev v agrarnih območjih ZDA z odkupom ameriških pridelkov. Na lanskem vrhu G20 na Japonskem mu je tako na dvostranskem srečanju, na katerem je bil očitno prisoten tudi Bolton, pojasnjeval, da bodo, kot piše v knjigi, »na izid volitev odločilno vplivali farmerji in povečanje kitajskega nakupa soje in pšenice«.
Pred tem, na večerji ob začetku vrha G20, ga je v pogovoru pohvalil, ker je dal v koncentracijska taborišča zapreti milijon islamskih Ujgurov, in ga spodbudil, naj nadaljuje to prakso. Uradno je Trumpova administracija kritična do kitajskega nasilja nad to 20-milijonsko manjšino in ravno v sredo je predsednik Trump podpisal zakon, ki omogoča sankcije proti kitajskim uradnikom in oblastnikom, ki so odgovorni za represijo v tem slabo naseljenem severozahodnem delu Kitajske.
Enainsedemdesetletni Bolton je sicer znan po svoji agresivnosti (med drugim se v nasprotju s Trumpom zavzema za vojaški napad na Iran), a njegove trditve so verodostojne. Tudi zato, ker je na koncu svoje kariere, potem ko je delal v administracijah zadnjih štirih republikanskih predsednikov, Ronalda Reagana, obeh Bushev in Trumpa. A ko je septembra lani zapustil Belo hišo, je zaloputnil z vrati.
Trump je zahteval vojaški napad na Venezuelo
Bolton v knjigi daje prav demokratom, ki so v neuspešnem postopku impeachmenta trdili, da je Trump v zameno za vojaško pomoč Ukrajini zahteval informacije, ki bi škodile njegovemu tekmecu Joeju Bidnu, zdaj demokratskemu predsedniškemu kandidatu. Bolton trdi, da bi demokrati v postopku impeachmenta, v katerem je februarja letos predsednika podprla in tako rešila republikanska večina v senatu, dosegli odstavitev, če bi se sklicevali tudi na druge primere, ko Trump zunanjo politiko podreja svojim osebnim interesom. Demokrate pa seveda zdaj zanima, zakaj jim Bolton ni pomagal in pričal.
Kot je razbrati iz Boltonovega pisanja, pa se je Trump v času predsedovanja ZDA tudi marsičesa naučil, na primer da Finska ni del Rusije in da je Velika Britanija jedrska sila. Ker pa je prepričan, da je Južna Amerika »pravzaprav del ZDA«, je zahteval vojaški napad na Venezuelo.
