Gnojni meningitis, ki je najpogostejša oblika bolezni, ima hiter potek. Kljub antibiotičnemu zdravljenju je smrtnost visoka, prebolela bolezen pa lahko pušča trajne okvare. Poznamo več različnih skupin meningokokov - meningokoki skupine A, B in C, v Evropi pa sta najpogostejša meningokoka skupine B in C. »Število bolnikov z meningokokno okužbo v Sloveniji niha. Zbolevajo predvsem dojenčki in otroci do četrtega leta starosti. V letu 2014 je za meningokokno boleznijo zbolelo osem oseb, v 2015 20, v 2016 sedem, v 2017 11, v 2018 19, v lanskem letu je bilo v Sloveniji identificiranih devet bolnikov, od tega so bili štirje otroci,« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., spec. epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Bolezen se začne z nespecifičnimi simptomi
Meningokoki se prenašajo predvsem kapljično preko kašljanja, kihanja in poljubljanja. Če meningokok, ki se nahaja na sluznicah zgornjih dihal nekaterih zdravih ljudi, vdre v kri ali možgansko tekočino, govorimo o invazivni meningokokni okužbi, ki povzroča meningokokni meningitis, sepso ali bakteriemijo. Od okužbe do izbruha meningokoknega meningitisa navadno mine od dva do deset dni. »Bolezen se začne nenadoma z nespecifičnimi simptomi. Meningokokni meningitis ima izjemno hiter in agresiven potek, ki lahko v 24 do 48 urah od prvih znakov in simptomov povzroči smrt, zato sta zgodnje prepoznavanje bolezni in hitro ukrepanje ključnega pomena,« je poudaril Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, in še dodal: »Bolezen je pogostejša v zimskem in spomladanskem času in začetni simptomi so pogosto podobni kot pri gripi - nenadna visoka vročina, bolečine v mišicah, glavobol. Vendar pa lahko okužba v nekaj urah napreduje v motnjo zavesti, krče ter značilen neiztisljiv (petehialen) izpuščaj na koži. Tipični znaki se pogosto pojavijo relativno pozno zato je bolezen v zgodnji fazi težko prepoznati.« V večini primerov je potrebno zdravljenje v bolnišnici, kjer bolezen zdravijo z ustreznimi antibiotiki, ki delujejo v 24 urah, vendar v boju proti bakteriji niso vedno uspešni.
Zaščitimo se lahko s cepljenjem
Proti določenim skupinam meningokoknih okužb se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Obstaja pet tipov bakterije Neisseria meningitidis, in sicer A, B, C, Y i W-135, ki so različno geografsko razporejeni po celinah. V Evropi sta najpogostejši seroskupini B in C: »Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so v tesnih stikih, torej v kolektivih, v vrtcu, šoli in podobno. Poleg starosti, saj zbolevajo predvsem majhni otroci, so za invazivne meningokokne okužbe še posebej dovzetne osebe z okvaro imunskega sistema in osebe brez vranice. Te v breme zdravstvenega zavarovanja cepimo z dvema različnima cepivoma, ki sta na voljo v Sloveniji,« je pojasnila prim. dr. Alenka Trop Skaza, pediater Deniš Baš, dr. med., pa je še opozoril: »S cepivom proti meningokoku B lahko učinkovito zaščitimo že dojenčke po drugem mesecu starosti in ga sočasno kombiniramo tudi z drugimi cepivi. Do letošnje zime je bilo cepivo pri nas na voljo le osebam s tveganjem za hujši potek bolezni in tistim, ki so bili v stiku z bolniki. Sedaj pa je kot samoplačniško dostopno tudi zdravim otrokom, mladostnikom in odraslim osebam.« Cepljenje je možno opraviti pri izbranemu zdravniku ali v ambulantah NIJZ, cena enega odmerka pa znaša okoli 95 eurov. Za učinkovito zaščito so pri otrocih do drugega leta potrebni trije odmerki pri starejših pa zadoščata dva odmerka cepiva.
