Kitajska je s seznama tradicionalnih zdravil umaknila luskavce, kar mnogi opisujejo kot nujen prvi korak k zaščiti in reševanju največkrat tihotapljene živalske vrste na svetu. Odločitev je sledila povečanju njihove zakonske zaščite na enako raven, kakršno imajo velike pande. »To bi lahko bil preboj, začetek nečesa res zelo pomembnega zanje. Upamo, da bodo temu sledili novi predpisi in prizadevanja za spreminjanje vedenja kupcev,« je nad novico navdušen Paul Thomson iz organizacije Rešimo luskavce. Živali velikosti domače mačke so med tihotapci priljubljene zaradi mesa in domnevno zdravilnih lusk, samo lani so oblasti zasegle več kot 130 ton njihovih ostankov, kar je okoli 400.000 živali.

Luske zdravijo raka, meso za spolno slo

Nezakonita trgovina z mesom in luskami je to živalsko vrsto potisnila na rob izumrtja. So najbolj iskani sesalci na črnem trgu, tihotapljenje njihovih dobrin predstavlja kar petino protizakonite trgovine. Zaščitne luske iz keratina oziroma roževine, iz katere so tudi naši nohti, pasavcu podobne živali varujejo pred plenilci, v tradicionalni kitajski medicini pa veljajo za zdravilne. Čeprav dokazov o tem ni, mnogi verjamejo, da lajšajo astmo, revmatizem in artritis, pomagale naj bi pri reproduktivnih težavah in celo zdravile raka. A to še ni vse. Med elito je zelo priljubljeno njihovo meso, ki naj bi prav tako dobrodejno vplivalo na zdravje in spolno slo, kremplji živali pa so priljubljeni modni dodatki.

Ker jih je skoraj nemogoče vzrejati v ujetništvu, luskavce povečini tihotapijo žive. Ene nagnetejo v majhne kletke, druge zavijejo v vreče. Številni poti ne preživijo. Po podatkih Svetovne zveze za zaščito narave (IUCN) so v zadnjem desetletju v azijskih in afriških gozdovih polovili več kot milijon teh živali, največ pa so jih prodali na Kitajsko in v Vietnam. Dodatno ogroženi – od osmih so tri vrste na rdečem seznamu kritične ogroženosti – so tudi zaradi krčenja njihovega naravnega okolja. V boj za njihovo ohranitev se je pred leti podal tudi najslavnejši mojster borilnih veščin Jackie Chan. V oglasu organizacije Wild Aid je luskavce učil kung fu, da bi se tako lahko borili proti divjim lovcem, obenem pa ljudi pozival, naj nikar ne jedo njihovega mesa in naj jih ne lovijo.

Prenašalec koronavirusa?

V ospredju (svetovne) javnosti so se luskavci znova znašli konec prejšnjega leta. Poleg netopirjev so postali glavni krivci za nastanek in širjenje novega koronavirusa, ki so ga decembra lani odkrili na eni od tako imenovanih mokrih tržnic v kitajskem Wuhanu, polni rib, kač, rakunov, lisic, volkov in drugih nevsakdanjih živalskih vrst. Po pritiskih iz tujine so februarja tržnice, ki veljajo za gojišče bakterij in virusov, zaradi tveganja prenosa bolezni z živali na človeka začasno zaprli, za prehranske namene pa prepovedali prodajo divjih živali, ne pa tudi vzreje zaradi domnevnih zdravilnih lastnosti. Za luskavca so znanstveniki ugotavljali, ali je bil nemara vmesni gostitelj oziroma prenašalec novega koronavirusa, saj so se sekvence virusa pri tej živali v 99 odstotkih ujemale s tistimi pri ljudeh, okuženih z njim, a do neizpodbitnih dokazov za to vendarle niso prišli.

A čeprav so številni borci za pravice živali in varovanje okolja izredno zadovoljni s korakom kitajske vlade, vendarle opozarjajo, da je ta (pre)pozen. »Dolgo smo opozarjali na to težavo. Koliko luskavcev je bilo ubitih v vmesnem času?« se sprašuje Sophia Zhang iz kitajske fundacije za biodiverziteto. Od sredine 60. let prejšnjega stoletja se je namreč število luskavcev zmanjšalo za kar 90 odstotkov, manj ko jih je, večjo vrednost imajo. Tako je bil živi primerek sredi 90. let vreden okoli 6 evrov, danes jih je zanj treba odšteti 265. Za luskavce je bilo najbolj smrtonosno zadnje desetletje, okoljevarstveniki pa se bojijo, da pot nazaj ni več možna. »Stanje je katastrofalno. S seznama bi sicer morali odstraniti tudi druge ogrožene vrste, ne pa čakati, da pridejo do roba izumrtja. Takrat je zanje že prepozno,« opozarja Zhangova. S seznama tradicionalnih zdravil je Kitajska sicer umaknila tudi druge substance, kot so tablete z iztrebki netopirjev.