Mestni svet je danes potrdil tako zaključni račun občine kot tudi letno poročilo javnega stanovanjskega sklada za leto 2019. Lanskoletni zaključni račun je bil drugi največji proračun občine, odkar jo vodi župan Zoran Janković, je poudaril slednji. Višji je bil zgolj proračun leta 2010, ko je imela občina visoke prihodke na račun prodaje stavbne pravice za Stožice.
Kljub temu pa je opozicija imela nekatere pripombe. Jožef Horvat (NSi) se je obregnil ob slabo realizacijo prodaje občinskih zemljišč, zlasti škrbin. Prepričan je, da se za nakup teh manjših parcel, za katere Mestna občina Ljubljana nima nikakršnih potreb, občani ne odločajo zaradi nerealno postavljenih cen. »Z neko pametno ceno bi prodali več zemljišč in potegnili več denarja,« je dejal Horvat. »Dokler bom jaz župan, bom skrbel za zakonitost in da od zemljišč dobimo čim več v proračun,« je Janković zavrnil idejo o znižanju cen.
Stanovanjski primanjkljaj še vedno prevelik
Direktor javnega stanovanjskega sklada Sašo Rink je ob predstavitvi letnega poročila za leto 2019 izpostavil, kakšen je primanjkljaj posameznih tipov javnih stanovanj. Neprofitnih najemnih stanovanj primanjkuje okoli 4000; bivalnih enot, ki naj bi občanom v najkrajšem času pomagale premostiti stanovanjske težave, primanjkuje okoli 190; oskrbovanih stanovanj za starejše pa manjka približno 25. Omenil je tudi težave, ki jih je sklad lani imel z gradnjo manjšega objekta s šestimi stanovanji na Pečinski ulici 2. Ker je prvotni izvajalec Prosol v nekem trenutku nehal graditi in kljub pozivom sklada dela ni nadaljeval, je moral Rink prekiniti pogodbo in unovčiti bančno garancijo. Stanovanjski sklad je nato izbral novega izvajalca za dokončanje projekta. 23. junija stanovanja čaka tehnični pregled. Ko bo ta opravljen, pa bodo čakajoče prosilce lahko kmalu vselili.
Pred podpisom predpogodbe za 88 stanovanj ob Šmartinski cesti
Rink je zadovoljen, da drugi skladovi nepremičninski projekti napredujejo. 174 stanovanj v soseski Novo Brdo bosta izvajalca TGH in Ande inženiring končala še letos oziroma približno tri mesece pred predvidenim rokom. Prvi stanovalci bi se v stanovanja tako vselili že v začetku leta 2021. »Naslednji teden imamo pogajanja o ceni z osmimi ponudniki za gradnjo soseske Rakova jelša II s 156 stanovanji,« je napovedal Rink. Trenutno na skladu že projektirajo tudi novo sosesko v Zeleni jami, zaključujejo arhitekturni natečaj za sosesko s 95 stanovanji v križišču Litijske in Pesarske ceste, kmalu pa naj bi razpisali še javni arhitekturni in urbanistični natečaj za sosesko s 400 stanovanji na Povšetovi. Še ta mesec pa naj bi z družbo Kostak podpisali predpogodbo za nakup 88 stanovanj ob Šmartinski cesti med obstoječimi skladovimi stanovanji v rdeče-sivem bloku in sosesko Atrium, je dejal Rink.
Levica: Stanovanjskemu skladu je treba nameniti več denarja
Glede na trenutni primanjkljaj neprofitnih najemnih stanovanj je bila Urška Honzak (Levica) razočarana, da pripravljalci rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto niso predvideli kaj več kot zgolj 2,4 milijona evrov za financiranje Javnega stanovanjskega sklada. Z rebalansom je občina namreč le za 200.000 evrov povišala sredstva za dokapitalizacijo sklada glede na do zdaj veljavni proračun. To je po mnenju Honzakove glede na situacijo javnih najemnih stanovanj v Ljubljani smešno: »S takšnimi nizkimi dokapitalizacijami se stanovanjska problematika ne bo izboljšala še dolgo.«
Honzakova je ob tem poudarila, da je Levica že ob sprejemanju prvotnega proračuna predlagala, da občina stanovanjskemu skladu namenja višje zneske, a so bili ti predlogi zanemarjeni. Janković ji je odgovoril, da bo občina skladu dala denar vsakič, ko ga bo potreboval, da pa mu ne namerava dajati denarja na zalogo. »Ne bi pristal, da bi bili dokapitalizirani na zalogo,« je zagotovil tudi Rink, ki se mu to ne zdi primerno, saj bi na ta račun lahko trpeli kakšni drugi občinski projekti. Je pa poudaril, da bodo zaradi razvoja mnogih stanovanjskih projektov v prihodnjih letih vendarle potrebni višji zneski iz občinskega proračuna za realizacijo teh stanovanjskih sosesk.
Z rebalansom za 25 milijonov evrov manj prihodkov občine
Mestni svetniki so danes morali potrjevati rebalans letošnjega proračuna iz več razlogov. Po eni strani je občina nenadejano dobila kar 8,57 milijona evrov več prihodkov na račun višje povprečnine, za kar se lahko zahvali vladi Janeza Janše. Po drugi strani pa so bile mestne finance potrebne uravnoteženja zaradi občutnega upada nekaterih prihodkov zaradi posledic koronavirusa.
Pripravljalci rebalansa v primerjavi z veljavnim proračunom za letošnje leto na primer pričakujejo za kar 20 milijonov evrov manj prihodkov od komunalnega prispevka, 4,4 milijona evrov manj turistične takse, 500.000 evrov manj prihodkov od oddaje gostinskih vrtov, 400.000 evrov manj na račun glob in drugih denarnih kazni, 324.000 evrov manj prihodkov od najemnin za poslovne prostore in 260.000 evrov manj od koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo. Temu primerno so bili popravki potrebni tudi na odhodkovni strani. Občina bo tako po rebalansu proračuna za investicijske odhodke porabila 13,6 milijona evrov manj, kot je sprva nameravala. Za investicije naj bi do konca leta porabila dobrih 143 milijona evrov.
Osnovna šola Zalog bo celovito prenovljena
Med za letošnje leto načrtovanimi investicijami svetnica SDS Mojca Škrinjar v rebalansu proračuna ni našla prenove kuhinje v osnovni šoli Zalog. Ta je nujno potrebna, saj je sanitarna inšpekcija izdala odločbo o prepovedi priprave hrane v obstoječi kuhinji. V prvotnem proračunu za letošnje leto je občina za ta projekt sicer imela zagotovljenih 500.000 evrov, ki so v rebalansu izpuhteli. Župan je pojasnil, da so v dogovoru z ravnateljem šole sklenili šolo prenoviti celovito in jo tudi energetsko sanirati. Trenutno pripravljajo projekt celovite prenove, ki bo na vrsto prišla drugo leto.
