V članku je potrjeno, da je za Arso glede Bleda dejavna ter merodajna izključno zgolj limnološka stroka. Za Arso so strokovni predlogi in kritike »zunanjih« strokovnjakov za kanalizacijo neželeni, nepotrebni ter škodljivi, saj naj bi njihovi uradni limnološki monitoringi dokazali, da blejska kanalizacija nima nobenih vplivov na Blejsko jezero. Limnologi so torej ponovno dokazali »popolno nepotrebnost« gradbene stroke (med njimi tudi prof. dr. Mitja Rismala) ter ponovno odločili, da se morajo vzroki za vsakoletna februarska cvetenja jezera iskati nekje drugje. Našim alpskim sosedom (denimo Avstrijcem, Nemcem in Švicarjem) je že v preteklem stoletju uspelo ozdraviti vsa njihova številna alpska jezera, saj so se vsi (z izjemo blejskih inovatorjev) najprej zelo uspešno lotili gradnje ter urejanja njihovih okoliških kanalizacijskih omrežij in čistilnih naprav.
Iz gradbenih priročnikov, strokovnih norm itd. je mogoče razbrati normo dnevne količine onesnaženja, ki jo proizvedejo tako imenovane populacijske enote (PE), ki so osnovni parameter za dimenzioniranje zmogljivosti komunalnih čistilnih naprav. Norma dnevne skupne količine mineralnih ter organskih odpadnih snovi na enega prebivalca (1 PE) znaša namreč 190 g, ki za biološko-kemični razkroj te dnevne količine snovi porabi 120 g kisika.
Na podlagi dejanske vsote PE (ugotovljene iz števila prebivalcev, hotelskih ter gostinskih gostov, uslužbencev industrijskih in obrtniških obratov, turistov itd.) se določi skupna onesnaženost in potrebna zmogljivost komunalne čistilne naprave. Ta »blejska« vsota, ki jo more zbrati in odvesti kanalizacijsko omrežje na blejsko čistilno napravo, znaša trenutno vsaj 25.000 PE. Torej potrebuje in porabi dejanski dnevni »pridelek« blejske kanalizacije dnevno vsaj 3000 kg kisika za razkroj teh vsaj 4750 kg mineralnih ter organskih odpadnih snovi (pri vsebovanih vsaj 275 kg dušika in vsaj 62,5 kg fosforja).
V uradni prijavi na občinsko upravo Bled (že iz leta 2007) opozarja koncesionar WTE, d. o. o., da je zmogljivost leta 2006 (za zgolj 14.650 PE) zgrajene blejske čistilne naprave znatno premajhna. Nedopustno hidravlično preobremenjena je namreč tudi z ogromnimi količinami podtalnice. Na podlagi (težko pridobljenih) uradnih podatkov zatorej sklepam, da blejska čistilna naprava lahko sprejme in izloči le okoli 30 do 40 odstotkov te (hudo razredčene) vsakodnevne onesnažitve, medtem ko mora 60- do 70-odstotni preostanek neočiščen odtekati direktno v jezero ter njegovo povodje.
Te ogromne količine onesnaženja očitno za Arso kratko malo ne obstajajo, saj po njihovem v monitoringih nikjer »ne kažejo vpliva«. Torej so kot vzrok za cvetenje našli (in krepko prenapihnili) »nadomestne« količine vseh možnih minimalnih občasnih onesnaževalcev jezera (ribičev, kmetov itd.), saj se lahko le tako upraviči vpliv polstoletne nestrokovne, pomanjkljive in nepravilne izgradnje blejskega kanalizacijskega omrežja.
Vsaka komunalna čistilna naprava je proizvodni obrat biološkega blata. Iz pridelane količine tega blata se lahko obratno izračunajo tudi vhodni podatki (torej število »povzročiteljev« PE) in ugotovi dejanski efekt delovanja naprav. Občinski upravi Bled sem zato že nekajkrat (zaman) predlagal, da naj se na tak način preverijo ti moji »napačni« izračuni ter ocene. Ker tega očitno ne obvladajo sami, sem jim in jim še ponovno ponujam svojo strokovno pomoč.
Toliko torej o s strani Arsa izraženih željah in prizadevanjih vseh udeleženih, da bi posledice onesnaženja čim hitreje omilili ter dosegli skupen cilj – dobro ekološko stanje Blejskega jezera.
Franc Maleiner univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
