Predsednik vlade Janez Janša meni, da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila, da ukrepajo tako v primerih t. i. vard kot drugih podobnih primerih. Sam je tudi prepričan, da aktivnosti, ki jih izvaja varda, »vključno s poniževanjem policije v Slovenski Bistrici, v normalni demokratični družbi nimajo mesta«. Poslanca SD Predraga Bakovića je namreč v poslanskem vprašanju, ki jih danes premierju in ministrom v DZ zastavljajo poslanci, zanimalo, kakšno je mnenje premierja o vardah in ali vlada načrtuje kakšne ukrepe za prepoved njihovega delovanja. Janša je odgovoril, da nima nič proti, da se zakonodaja, ki bi sankcionirala tovrstne skupine, ustrezno dopolni, ima pa po njegovih besedah kazenski zakonik že zdaj člene, ki omogočajo ustrezno ukrepanje in so nedvoumni. »Res pa je, da jih nekateri organi ne razlagajo kot take,« je dejal.
Tako je po njegovih besedah tudi v primeru, ko so pripadniki Štajerske varde na policijski postaji v Slovenski Bistrici od policistov zahtevali določena pojasnila, Okrožno tožilstvo v Mariboru reklo, da ni šlo za nič kaznivega. Enako je »ljubljansko tožilstvo reklo, da grožnje s smrtjo niso nekaj, kar se preganja po uradni dolžnosti«. »Zato bomo proučili, ali je tožilcem treba res napisati, kateri točno stavki morajo biti izrečeni, da se to preganja po uradni dolžnosti,« je dejal Janša. Janša pa je ob tem tudi opozoril, da morata zakona in ustava ob tovrstnem pregonu veljati enako za vse ter da morajo organi, odgovorni za vzdrževanje javnega reda in miru, spoštovati zakon in ustavo »ne glede na to, ali gre za pehotno vardo ali za kolesarsko vardo in ne glede na to, ali je varda v maskirnih oblačilih ali v črnih oblekah in zamaskirana«. Bolj nedvoumna sporočila bo morala po besedah Janše javnosti pošiljati tudi SD, pri čemer je opozoril na sliko na družbenih omrežjih, na kateri »se nekdanji predsednik SD rokuje z generalom t. i. Štajerske varde, ker ste bili skupaj na neki proslavi«. »Morda je šlo za neko povsem naključno zadevo. A če hodite na iste proslave, potem težko zahtevate prepoved te dejavnosti,« je dejal Janša.
S tviterjem se Janša brani
Premier Janez Janša je v DZ odgovarjal tudi na vprašanje glede svobode medijev. Na očitke Nataše Sukič iz Levice, da mednarodna javnost predvsem po njegovi zaslugi kritično ocenjuje svobodo medijev v Sloveniji, je dejal, da bo o tem mogoče soditi šele po koncu mandata. Glede svojega tvitanja je dejal, da ga vidi kot del svobode izražanja. Janša je spomnil, da je bila Slovenija na ključni mednarodni lestvici, ki meri svobodo medijev v posameznih državah, najvišje v času njegove prve vlade, to je v letih 2004-2008, ko je bila na devetem mestu. »Nikoli pozneje nismo prišli niti blizu. V prejšnjem mandatu, v katerem ste vi omogočili takratno koalicijo, je Slovenija zasedala šele 32. mesto,« je dejal poslanki iz Levice.
Sukičeva je bila sicer v svojem vprašanju precej kritična do Janševega odnosa do medijev, sodstva in opozicije. Očitala mu je, da je v vojni z mediji in da vladni profil na Twitterju zlorablja za diskreditacijo in politično propagando SDS. Med drugim jo je zanimalo, ali je prijavljen ukiniti svoj profil na Twitterju, preko katerega pogosto, po njenem mnenju nedostojno komunicira. Janša ji je odgovoril, da posameznik ne more biti v vojni mediji, kot tudi ne more biti v vojni z državo. Glede komuniciranja preko Twitterja je dejal, da se z njim brani, sicer pa ga vidi kot del posameznikove svobode. »Zato se vsak, ki poziva druge, naj ukinejo kanale, preko katerih posameznik v svobodni družbi komunicira, v resnici zavzema proti svobodi medijev,« je dejal. Za profil vlade na Twitterju je dejal, da sam z njim nima nič ter da z njim upravljajo »iste inštitucije kot prej«.
Z julijem napovedal brezplačni medkrajevni prevoz za upokojence
Državni zbor je lani podprl novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki med drugim s 1. julijem 2020 uvaja brezplačen medkrajevni javni potniški prevoz za upokojence, starejše od 65 let, registrirane športnike dijake in študente ter študente invalide. Kot je v poslanskem vprašanju premierju izpostavila poslanka SAB Maša Kociper, bo sprememba zakonodaje omogočila tem skupinam »večjo mobilnost, možnost, da neomejeno in varno potujejo med kraji, da ohranijo socialne stike in izboljšajo kakovost svojega življenja«. Janša je pojasnil, da so vsi potrebni podzakonski akti, ki bodo omogočili začetek izvajanja zakona, v medresorskem usklajevanju. Priznal je, da je epidemija covida-19 »zaustavila pripravo marsičesa«, tudi teh podzakonskih aktov, a zadnje tedne vlada pospešeno dela. Resorno ministrstvo po njegovih besedah tako zagotavlja, da bo vse pripravljeno pravočasno.
V odgovoru na poslansko vprašanje je Janša ocenil tudi, da bodo stroški izdelave vozovnice, ki bo omogočila brezplačne prevoze upravičencem, »minimalni«. »Stroški nabave kartice oz. vozovnice bodo zgolj stroški izdelave teh dokumentov,« je zatrdil. Cena naj bi bila tako, kot je sam obveščen, bližje dvema evroma kot 20 evrom, kolikor naj bi stala kartica po neformalnih informacijah SAB.
Ob koncu seje, ki bo trajala do vključno četrtka, bo poslance nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki bo po pričakovanjih opozoril na nujnost uresničitve odločbe ustavnega sodišča o volilni zakonodaji.
