Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litra čistega alkohola na prebivalca nad 15 let. Kot opozarjajo na Javni agenciji RS za varnost prometa, alkohol ostaja širok družbeni problem.

V 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili opiti vozniki, je umrlo 13 oseb, 35 je bilo hudo in 167 lažje poškodovanih. Ceste so letos vzele 32 življenj, tako da je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil alkoholiziran povzročitelj. Agencija zato vnovič poziva k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi.

Nesreč zaradi alkohola je bilo v prvih petih mesecih letos za 16 odstotkov (93 nesreč) manj kot v primerljivem obdobju lani. Na to so po navedbah agencije vplivali ukrepi za zajezitev epidemije covida-19, saj je bilo v obdobju od 15. marca do 15. maja bistveno manj prometa kot sicer.

V omenjenem obdobju so zaznali 1454 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 2949 oz. še enkrat toliko. V času epidemije so na agenciji sicer zaznali trend povečanja števila pijanih povzročiteljev prometnih nesreč - v času epidemije je bilo takšnih 14 odstotkov, v enakem obdobju lani 9,5 odstotka.

V prvih petih mesecih letos je policija sicer ugotovila 3553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3607.

Policisti bodo preverjali, ali so vozniki pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu. V okviru poostrenega nadzora bo policija letos prvič izvedla maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov, ki bo potekal 20. junija od 18. ure do 6. ure naslednjega dne.

Namen poostrenih nadzorov je ozaveščati ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola ali mamil in v čim večji meri preprečiti takšno neodgovorno udeležbo v prometu. To akcijo bo agencija ponovila še novembra in decembra.