Kamera se vzpenja proti vrhu stolpnice, sledi eksplozija. Moški glas v angleščini v televizijski eter pove: »Žitni trgovinski center na Dunaju je bil že 17. tarča urbanih bombnih napadov v zadnjih štirih tednih, odgovornost pripisujejo teroristom organizacije NOD.« Nekdo nenadno preklopi kanal. Na zaslonu se pojavi zgradba, podobna sedežu Združenih narodov v New Yorku, ženski glas pa pravi: »Varnostna komisija nocoj še vedno zaseda za zaprtimi vrati po terorističnih napadih organizacije NOD v Sloveniji.« Nekdo znova preklopi kanal. Tokrat na telenovelo. Ravno v trenutku, ko rdečelaska na žalitev kratkolasca odgovori s klofuto. Mi pa smo še kar pri zadnjem kanalu. Šele ko na zaslonu prileti klofuta, nas zares udari. »Je res rekla v Sloveniji?« »Je to mogoče?« »Je sploh že kdo slišal za Slovenijo?« »Kako smo se znašli v uvodni špici ameriške videoigre?« »Daj, zaženi še enkrat.«

Nekaj zelo podobno temu pogovoru se je leta 1995 odvijalo v ljubljanskem stanovanju in verjetno tudi v kakšnem drugem slovenskem gospodinjstvu, ki je premoglo osebni računalnik in imelo svoj izvod Westwoodove najnovejše realnočasne vojaške strateške videoigre Command & conquer, ki danes velja za eno najvplivnejših videoiger v zgodovini. Zaradi pojavljanja Slovenije in tudi sicer pomembne vloge držav nekdanje Jugoslavije v igri so nekoč krožile teorije, da bi eden od programerjev, ki si je zamislil svet igre, in eden od scenaristov ter hkrati igralec, ki je upodobil glavnega zlobneža igre – kultnega vodjo Kana, imela slovenske korenine. Prvemu je namreč ime Joseph Bostic, drugemu pa Joseph Kucan. Kakšen je bil izkupiček ugibanj, danes ni več znano. O zasebnem življenju obeh so dostopne zelo skope informacije.

Polepšali grafiko in počistili videe

Igri po drugi strani anonimnosti ni mogoče očitati. Kot duhovna naslednica Westwoodove realnočasne vojaške strategije Dune II je Command & conquer žanr nadgradila in mu med drugim kot prva dodala možnost omrežne večigralske izkušnje. Od tedaj se je žanr še razvil in je danes med najpriljubljenejšimi v svetu videoiger in e-športov. Na franšizo Command & conquer mnoge tudi 25 let kasneje veže nostalgičen spomin. Ker je nostalgija lahko dober biznis, pa ne preseneča, da so mojstri igričarskega profitiranja iz podjetje EA, ki je Westwood kupilo leta 1998 in ga ukinilo leta 2003, konec prejšnjega tedna v prodajo poslali paket grafično polepšane različice prve igre iz franšize C & C in nekakšne mešanice med nadaljevanjem in predzgodbo Red alert.

Grafika iger ostaja dvodimenzionalna, z nekoliko nagnjenim pogledom, so pa pikčasto grafiko močno zgladili in s pomočjo umetne inteligence očistili videoposnetke igranih kadrov, ki služijo kot pripovedniška hrbtenica igre. Poleg tega so ju prilagodili za igro na sodobnih računalnikih, igralna izkušnja pa je nespremenjena od originalnega izida. V paketu poleg iger sicer najdemo tudi vse njune dodatke. Ob sprejemljivi ceni 20 evrov bi nostalgična izkušnja marsikaterega ljubitelja franšize znala vrniti v leto 1995.