Odkar Slovenska vojska (SV) sodeluje pri varovanju meje, o čemer so odločale vlade, je prevladovalo prepričanje, da gre vedno in povsod za mešane patrulje policistov in vojakov. Vojaki namreč nimajo zunaj vojaških območij (vojašnice, vojaška skladišča ipd.) nikakršnih pooblastil. Vojaki v nalogah, ki jih lahko opravljajo v domovini (razen v vojnem času), ne smejo omejevati pravic in svobode drugim, o čemer govori sicer zelo trapast 37. a člen zakona o obrambi. O »neumnosti« tega člena bom pisal kdaj drugič. Skratka, vojaki ne smejo nič spraševati (razen da zaželijo mimoidočim, tudi migrantom, »dober dan«, jih prijazno povprašajo, »kako ste kaj«, ne smejo pa seveda pričakovati odgovora), ne smejo opozarjati npr. »hej, pazite, luknja na poti, lahko si zlomite nogo«, še posebej ne smejo reči npr. »ravnokar ste nelegalno prestopili mejo Republike Slovenije…«, kaj šele da bi legitimirali, povprašali po imenu, ali pa poizvedeli, od kod kdo prihaja in kam gre.
Čeprav se sliši neumno, pa vseeno menim, da je to edino pravilno, ker je pač tako predpisano. Zato je nujno potrebno, da je v patrulji najmanj en policist, ki v primeru potrebe opravi policijsko delo opozarjanja, legitimiranja in navsezadnje tudi aretacije ali zajetja, če je to treba. Vojaki so v takih patruljah, kot jih trenutno imamo, bolj kot ne za okrasek. Namreč bilo bi pravno zelo sporno, če bi, da bi zaščitili policista, ki izvaja pooblastila pri npr. nezakonitih migrantih, uporabili orožje, z njim grozili ali pa uporabili fizično silo. Da ne bo pomote, vojaki to znajo in so zato usposobljeni, o tem ni dvoma. Gre preprosto za to, da teh pooblastil nimajo. Kdaj nastopi trenutek, ko je treba uporabiti več sile, pa je zelo sporno vprašanje, še posebej kasneje na sodiščih. Zato je takšna uporaba vojakov na meji nesmiselna. Lahko bi seveda rekli, da gre za preventivo, ker vojaška uniforma, predvsem pri tujcih, vzbuja rešpekt in mogoče tudi strah, torej že sama pojava vojaka ima nekakšen odvračilni namen. Tako kot ograja ali pa tabla, kjer piše »prehod prepovedan«. Skratka, vojaki se na meji uporabljajo na skrajno neracionalen in dvomljiv način.
Opozicija zmeraj nagaja poziciji in dvotretjinska večina je težko dosegljiva. Zato vojaki na meji zdaj delujejo kot opozorilne table (naj mi vojaki za to oprostijo, ampak položaj je paradoksalen). To funkcionira vse do takrat, ko se zgodi takšen »incident«, kot naj bi se 7. maja. Kaj se je natančno zgodilo, ne bomo nikoli izvedeli. Civilist je pač zgodbo prikazal najbolj dramatično, kot je bilo možno, saj mora biti zgodba zanimiva za medije. Zelo močno dvomim, da sta vojaka »uperila dolgocevno orožje v glavo« in da ste se obnašala grobo, nasilno. Menda sta se za početje opravičila, ko sta ugotovila, kdo se sprehaja ob zaprti meji. Lahko bi bil tudi kakšen vodič ilegalnih migrantov, lahko bi bil ilegalni migrant z nožem (kot tisti, ki je ugrabil nesrečnega domačina pred meseci) ali kaj drugega. Vse to bo vsaj delno razčiščeno v preiskavi, ki poteka.
Dejstva pa so sledeča: vojaka sploh ne bi smela biti tam, kjer sta bila. Kdo je zahteval, da vojska patruljira ob italijanski meji, sama brez policistov? Morda policija ali pa morda politika? Kakšne ukaze sta dobila, preden sta odšla na patruljo? Kaj več kot samo pohoda po določeni poti jim ne bi smeli ukazati. Nobenega prestrezanja ljudi, nobenega legitimiranja ali drugačnega poseganja v integriteto drugih. Kar lahko očitamo vojakoma, je, da sta bila preveč zagreta in sta se strogo držala postopka preverjanja identitete in okoliščin ob srečanju z neznano osebo na območju, kjer ne bi smelo biti nikogar. Tudi policija bi postopala tako, ker je najprej treba poskrbeti za varnost patrulje in nato za varno preverjanje okoliščin. Seveda, ne izključujem možnosti, da sta vojaka vse počela na lastno pest, vendar se mi to zdi malo verjetno.
Povzemimo: nekdo se je odločil, da SV varuje tudi italijansko mejo. Nekdo se je odločil, da vojska lahko nastopa sama, brez policistov. Nekdo ni pravilno pripravil vojaka za nalogo. Civilist se je sprehajal ob zaprti meji. Že nekaj tednov so domačini ob meji z Italijo opozarjali na nelegalne prestope meje s strani italijanskih državljanov in zahtevali, da se to prepreči. Vojaka sta postopala a) kot so jima ukazali, ali pa b) na svojo pest. Del italijanske politike in medijev je to izkoristil za napad na Slovenijo. Del naše politike je potegnil z Italijani, namesto da počaka na uradno preiskavo.
Zaključek: če sta vojaka postopala po svoji volji, je to obsodbe vredno in morata za to odgovarjati. Javnost ima pravico vedeti. Minister Tonin naj se v tem primeru opraviči prizadeti civilni osebi, nikakor pa nismo dolžni nikakršnih opravičil Italiji. Gre za naše ozemlje in za tudi našega državljana. Če sta vojaka delovala skladno z ukazi in navodili, pa naj politika razreši, kdo je bil tisti, ki je SV poslal na italijansko mejo in kdo jima je posredoval nezakonita navodila za delo. Vsekakor pa, draga opozicija, nehajte izrabljati Slovensko vojsko za medsebojne politične spopade (gre potencialno za napako posameznika iz SV in ne za vojake, ki bi vsevprek merili na državljane in jih preganjali), in draga pozicija, ali je res treba, da tako, kot je prej počela vlada LMŠ, napotujete SV na naloge, katere niso strokovno podprte in utemeljene?
SV ni brezmadežna, je pa naša in si zasluži več spoštovanja. Apeliram na vse, da je ne obremenjujete z lastnimi političnimi igricami in ji zagotovite priložnost, da se končno po 10 letih postavi na noge. Potem bo tudi možnosti za takšne »incidente« manj.
Renato Petrič je upokojeni kontraadmiral Slovenske vojske in nekdanji namestnik načelnika generalštaba SV
