Mnogi so se diskriminacije zavedeli šele, ko je čez Atlantik pljusknil odmev ameriških protestov ob smrti temnopoltega Georgea Floyda. Denis Demirović, 18-letnik iz Subotice, ki ga v mestu poznajo kot Elona oziroma raperja Elona Hendrixa, se je odločil, da pozornost tamkajšnjih medijev preusmeri na Srbijo, ki ni imuna za posameznike, ki druge diskriminirajo na rasni podlagi. Na Twitterju je mladenič opisal, kako ga skozi vse življenje nenehno tepe dejstvo, da je Rom. »Prav težko je iti v trgovino, ko te vsakokrat pregledujejo in postavljajo na sramotilni steber, ne krivega ne dolžnega,« piše v enem izmed tvitov in dodaja, da so v šoli najprej pogledali v njegov nahrbtnik, kadar je kdo potožil, da mu je kaj zmanjkalo. Denisa so, piše, od rane mladosti učili, da mora imeti druge rad, pa tudi to, da ga drugi ne bodo imeli radi in da je to normalno. »Niso me učili, da bo to zato, ker sem druge narodnosti, ker imam drugo barvo kože, učili so me, da je to pač edina stvarnost zame in vse moje,« razlaga, ko še potoži, da včasih težko prebira komentarje svojih pesmi, polne sovraštva samo zaradi njegovega porekla.
Virus diskriminacije
Rasna diskriminacija je tako kot korona pandemična, le da je še do pred kratkim pri njej vsaj v Evropi prevladoval občutek varne prekuženosti, čeprav so je bili v zadnjih letih grobo deležni begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike.
Denis Demirović je opisal, kako ga nenehno tepe dejstvo, da je Rom.
