Zgodovinar Jože Pirjevec je izdal obsežno knjigo o partizanskem gibanju na območju Jugoslavije. V njej je strnil svoje raziskovalno delo, ki ga je opravil v arhivih od ZDA prek Evrope do Moskve. Sourednik knjige Tine Logar (poleg Aljoše Harlamova) je skoraj devetsto strani dolgo monografijo označil za »življenjsko delo profesorja Pirjevca«.
Povod za pisanje je bil dotlej še neobdelani rokopis Titovih spominov. »V arhivu v Beogradu sem čisto naključno naletel na Titove spomine iz vojnega časa. To je bil debel šop papirjev, ki sem si ga ob zaključevanju prejšnje knjige Tito in tovariši prihranil za naslednjič,« je avtor povedal na današnji predstavitvi na sedežu založbe Mladinska knjiga.
Churchill v dvojni vlogi
Pripoved na podlagi zgodovinskih dokumentov v uvodnih poglavjih opisuje nastanek partizanskega gibanja, ki ga je Pirjevec označil za najrazvitejšega in najbolj intelektualno podprtega izmed vseh evropskih odporniških gibanj. Avtor je v pripoved vtkal opis vloge komunistov, ki so sčasoma nad partizanskim gibanjem prevzeli nadzor. »Začelo se je kot pluralno gibanje in zaključilo kot monolitno,« je povedal Pirjevec. Problematično je bilo zlati komunistično zavajanje jugoslovanskih ljudstev, da je bila tedanja Sovjetska zveza »paradiž«. »Seveda so komunisti, tisti, ki so bili v Sovjetski zvezi, vedeli, da razmere v Sovjetski zvezi niso paradiž!« je dejal Pirjevec. Dodal pa je, da je komunistični prevzem oblasti potekal v zapletenih mednarodnih razmerah in ob odkritem rivalstvu med komunističnimi in kapitalističnimi družbenimi ureditvami. Za padec jugoslovanskih komunistov v Stalinov objem je tako mogoče kriviti tudi britanskega premierja Winstona Churchilla, ki je hotel Tita sabotirati, da bi v Jugoslavijo vrnil kralja, je spomnil Pirjevec. Na drugi strani je bila sovjetska armada, ki je – drugače od Britancev – jugoslovanskim partizanom pomagala z orožjem, tanki in topovi.
Od zmage do blaznosti
V knjigi je opisan tudi interni ustroj partizanskega gibanja, odnos vrhovnega štaba partizanske vojske do slovenskih partizanskih enot. Pirjevec pravi, da so mu poglavja o slovenskih partizanih najljubša. Med drugim opisujejo kompleksna razmerja med Borisom Kidričem, Edvardom Kardeljem in Josipom Vidmarjem. Vodstvo slovenskih partizanov je označil za intelektualno najnaprednejše na jugoslovanskem prostoru.
Delo zaključujejo poglavja o kapitulaciji nemške vojske in kaosu, ki je aprila in maja 1945 nastal na slovenskem ozemlju, v Celjski kotlini, ter o zadrževanju kvizlinških enot na Koroškem in tlečem zavezniškem konfliktu v Trstu. Britanci so domobrance in ustaše vrnili v Jugoslavijo, ker so predvidevali, da bo na Koroškem prišlo do spopada, in so hoteli imeti prazen prostor, je povedal Pirjevec. Vračanje enot na južno stran Karavank pa je, kot je znano, omogočilo maščevalni pomor, ki ga je Pirjevec označil za »blaznost«. Medvojno dogajanje v knjigi ilustrira tudi bogato fotografsko arhivsko gradivo, ki mestoma brutalno prikazuje vso krutost vojne. ušk
