Kriminalisti Policijske uprave Maribor so imeli v preteklosti polne roke dela s Friderikom Bračičem in ekipo njegovih najožjih sodelavcev. Dolgoletnega župana občine Videm pri Ptuju, na tem položaju je preživel štiri mandate, so sumili storitve številnih koruptivnih dejanj, spisali kar 27 kazenskih ovadb in njihovih dopolnitev, novembra 2016 pa so mu – v okviru sklepnih hišnih preiskav – za kratek čas tudi odvzeli prostost.
Ta postopek je prevzelo specializirano državno tožilstvo, spisalo je obtožnico zoper peterico. Predobravnavni narok za prvoobtoženega Bračiča so izpeljali včeraj na okrožnem sodišču v Mariboru. Predsedujoči sodnici Danili Dobčnik Šošterič ni priznal krivde.
Ob podpisu pogodbe je bila naložba že končana
Leta 2016, v času sklepnih kriminalističnih dejanj, je policija zbirala dokaze o tem, ali so osumljeni pridobili videmski občini skoraj 900.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Znesek se je pozneje več kot prepolovil. Obravnavano kaznivo dejanje naj bi storili pred skoraj desetimi leti, v okviru naložbe v izgradnjo vodovodnega omrežja v naselju Trdobojci. Leta 2010 se je občina uspešno prijavila na vladni razpis za evropsko sofinanciranje. Pogodbo za izvedbo del so podpisali s podjetjem Nizke gradnje Ptuj, ki ga je tedaj vodil soobtoženi Mitja Omulec, aneks pa s soobtoženim podjetnikom Ivanom Košutarjem.
Kriminalistična in tožilska preiskava je prišla do spoznanja, da se vpleteni po podpisu pogodbe niso lotili gradnje vodovoda. Ta je bil namreč tedaj že končan. Dobrih 427.000 evrov pridobljenih evropskih sredstev naj bi občina porabila za prenovo občinskih cest na območju haloške občine, pri teh malverzacijah naj bi pomembno vlogo odigrala tedanja direktorica občinska uprave, soobtožena Darinka Ratajc. Očitka specializiranega tožilstva, ki ga v postopku zastopa Renata Vodnjov, včeraj nista priznala tudi obtožena Omulec in Košutar, Ratajčeva se bo izrekla prihodnjič.
Na okrožnem sodišču na Ptuju se je tudi že začel predobravnavni narok v kazenski zadevi, povezani z nezakonitimi vračili vlaganj v telekomunikacijsko omrežje v občini Videm pri Ptuju. Spomnimo: država je po večletnem pravnem boju s pritožniki leta 2007 sprejela zakon, ki je omogočil izplačilo odškodnin vsem tistim, ki so bili v obdobju med letoma 1979 in 1994 prisiljeni vložiti svoj denar za pridobitev telefonskega priključka. Za postopek vračanja denarja je zakon pooblastil občine, denar pa je zagotovila Slovenska odškodninska družba. Haloški občini je pripadel poldrugi milijon evrov.
Državne odškodnine speljali k družinskim članom
Pregled spiska vseh 500 prejemnikov je razkril, da je župan Bračič pridobil največji skupni znesek, in sicer je prejel 13-krat po 2038,25 evra. Na vrhu seznama drugih prejemnikov so bili tudi člani komisije in družinski člani Ratajčeve. Denarni tokovi so razkrili, da se je denar stekal tudi na račun njenega sorodnika, ki je bil v času gradnje telefonije še nerojen oziroma star največ 13 let. V občini so bržkone skušali zabrisati sled teh nakazil, saj so ob teh izplačilih v občinskih evidencah navedli neka druga imena. Družina Ratajčeve je skupno prejela 54.809 evrov, kar je 12-krat več, kot je dobilo približno 500 videmskih »slehernikov«.
Na občini so se sprva izognili pojasnilom o nakazilih, pozneje pa so zatrdili, da je bila lokalna skupnost posrednica vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje med Sodom in vlagatelji. Kdo so bili ti vlagatelji, niso razkrili, ker so na občini vso dokumentacijo uničili že čez dve leti, čeprav bi jo morali hraniti vsaj pet let.
V tej kazenski zadevi je tožilstvo poleg Bračiča in Ratajčeve obtožilo še občinsko računovodkinjo Darinko Jagarinec, nekdanjega občinskega svetnika Stanka Simoniča ter nekdanjega predsednika KS Videm Ivana Perneka, ki so bili člani občinske komisije. Vsi zavračajo krivdo po obtožbi. Glede na kompleksnost primera, število obdolženih in pričakovana zaslišanja prič ter obravnavo vseh drugih dokazov je pričakovati dolgotrajno sojenje, je poročal Štajerski tednik.