V Skupini Gen-I smo v letu 2019 presegli vse načrte in ob rekordni prodaji 83,4 TWh električne energije ustvarili 18,4 odstotka višji dobiček, ki je znašal dobrih 15 milijonov evrov. Pri realizirani prodaji 2,2 milijarde evrov smo bistveno izboljšali svojo finančno sliko in zadolženost skupine znižali za 27 odstotkov. Izjemni rezultati v letošnjem letu kažejo, da je Skupina Gen-I pričakala gospodarsko krizo v izjemni kondiciji in še naprej raste na vseh področjih, zaradi česar smo se res odločili za objavo razpisa za zaposlovanje 50 novih sodelavcev.
Uvedli ste številne drugačne pristope k delu z ljudmi. Zanimiva je »skupina za spremembe«, kamor ste povabili mlade ljudi, odprte do iskanja talentov, ki se vse bolj kristalizirajo v transdisciplinarnih timih.Ljudje so za nas naložba in upravljanje človeških virov je moje področje. Sodelavci so mi zares zelo pomembni. So vir dodane vrednosti in napredka. Ker se ekonomija od pridnih rok premika v multifunkcionalnost pametnih, naprednih in kreativnih glav, sam izredno velik poudarek dajem osebnemu in poslovnemu razvoju sodelavcev. V ta namen razvijamo številne netehnološke inovacije, kjer je rdeča nit povezovanje več tipov kapitala. Intelekta, empatije, zavesti, vse do čutenja in odgovornosti.
Resda smo kot skupina rasli dokaj hitro, a stabilno.
Kaj je skupno vašim zaposlenim?Pomembno je, da naši ljudje delujejo pod skupnim imenovalcem ključnih vrednot zelene transformacije, ki jih spontano ponotranjajo. S tem počasi postajajo del njihove identitete. Te vrednote so brezogljične tehnologije in brezogljična družba, digitalizacija in netehnološke inovacije, kamor prištevamo zlasti vsebinske in kvalitativne vidike kadrovske prakse in razvoja potencialov in talentov. Rdeča nit zelene transformacije je pojem solidarnosti, katerega praksa je mogoča ob boku digitalizacije in povezljivosti vsega, o čemer veliko govori četrta industrijska revolucija.
V svojih intervjujih večkrat omenjate ustvarjalnost in talente. Kakšno okolje ustvarjate v Gen-I?Ljudje se v pisanem, barvitem in odprtem okolju lažje sprostimo. Sproščen človek, ki je že ponotranjil pomen, domet in omejitve discipline, svoje potenciale odpira drugače. Če se sodelavec v okolju počuti sprejetega, uživa nujni pogoj psihološke varnosti. Če je predan, delaven in motiviran, pridobi zaupanje sodelavcev. Tako v medfunkcijskih in transdisciplinarnih timih vplivamo na nevrološke psihološke karakteristike posameznikov. Odprto, živo in energijsko nabito optimistično okolje generira novo in drugačno znanje, kar mestoma velja tudi za frustracije. Zavedamo se pomena nevroplastičnosti in dejstva, da je človek v procesu neprestanega učenja in rasti. Človek je vir napak in rešitev.
Še posebno vas zanima čustveni naboj.Uvedli smo sistem merjenja rezultatov dela (OKR), beleženja in spremljanja čustvenega naboja pri vsakem sodelavcu. Ker so čustva velik energetski potencial, jih skušamo tematizirati, prepoznavati, ozaveščati in integrirati. Čustva so gorivo in naš cilj je, da znamo uravnotežiti te naboje in jih sestaviti tam, kjer je ključnega pomena, da delujemo s prebojno energijo. Seveda ob pomoči strokovnjakov in zunanjih sodelavcev vidimo sebe drugače. Verjetno bolj nevtralno. In sledijo dimenzije duha, ki mora biti pripravljen na rast.
Medtem pa se mnogo podjetij na trgu bojuje le za preživetje. Kako naj sledijo takšnim usmeritvam, ki jih opisujete kot netehnološke inovacije?Rast je polna zastojev, pasti in tišine, ki ne dajejo odgovora. Dober nasvet je zagotovo ta, da naj se učijo od drugih. Največ nas naučijo lastne napake in pri sodelavcih je tako kot pri lastnih otrocih pomembno, da se razvijajo s samopreizkušanjem. Pot podjetništva je aktivna pot, kjer šteje vsak trenutek. Mirnih bonac je malo.
Kako razumeti pojem netehnoloških inovacij?Gre za spremembo odnosov. Smo na prehodu med starim svetom in novim. Socialna inovacija, ko sledimo solidarnosti in ne nujno golemu dobičku, je sočasno poslovna. Težko je strogo ločevati proces inoviranja od inovacij, saj so netehološke pred tehnološkimi. Netehnološke inovacije ustvarijo nujne, a še vedno nezadostne pogoje za prave premike. Potrebujemo in vključujemo vse vidike razvoja, ki jih moramo povezati. Ključ je v ponotranjanju novih vrednot. Te pa so že prvine paradigmatskega preklopa, ki je oseben, medgeneracijski, posloven in civilizacijski. Mladi, ne samo Greta Thunberg, od nas to zahtevajo. Ne dopuščajo alternativ in nam ne popuščajo. To je dobro.
Kako konkretno v Gen-I ponotranjite te nove vrednote netehnoloških inovacij?Trudimo se, da odpiramo speče potenciale in gradimo kolektivno inteligenco, ki je skupek inteligenc vseh zaposlenih, tako racionalne, čustvene, duhovne kot fizične. Zanimata nas vitalna energija organizacije in pretočnost odnosov. Krepimo senzibilnost za »človeški faktor«, saj vodenje ljudi v prvi vrsti pomeni upravljanje čustev, seveda najprej lastnih. Tako nas poleg netehnoloških inovacij zanimajo manjši ekosistemi znotraj podjetja: umski, čustveni, socialni in duhovni ekosistemi oziroma ekologije, ki generirajo kolektivno zavest organizacije. Smo na prehodu v zeleno transformacijo in brez pravega naboja, strasti in motivacije zaposlenih ta prehod ni možen. A smo na pravi poti in sodelavci radi raziskujejo drugačne svetove in uvide. Dajemo jim dovolj prostora, da se razvijajo skladno s svojim ritmom, in omogočamo jim mentorje in strokovnjake, ob katerih poslovno in strokovno rastejo ter se učijo o sebi.
Kaj vam osebno pomeni zelena transformacija?Zagotovo tehnološko revolucijo, katere cilj je brezogljična družba. In veliko odgovornost do potomstva, do zanamcev. Znanost običajno ponuja okvire možnega. Sprememba znanstvene paradigme že cuka za rokav spremembo poslovnih modelov, ki kot okosteneli monoliti izgubljajo življenjske sokove. Zelena transformacija drugače pogleda na slehernika: da mu moč, da odloča in odloči. Nove tehnologije lahko podprejo proces sprememb. Ontološki šok, ki se je hipno zgodil s covidom-19, je pokazal, da bi bili brez informacijskokomunikacijskih tehnologij odrezani drug od drugega. Tako pa smo se s pomočjo e-orodij vsakodnevno srečevali in delali od doma.
Je zelena transformacija nova civilizacijska paradigma?Zelena transformacija na primer poenostavlja postopke »od ideje do izvedbe«. Ker je oblast »modernih« družb prevzela birokracija, ji je sledila takojšnja kastracija sistema odločanja. Blokade, zastoji in nepripravljenost prevzemanja odgovornosti so le sinonimi za kastracijo akcije. V praksi je to pomenilo, da se je odlične ljudi in njihove ideje zatiralo že pri izvoru. Digitalizacija pa preskoči nesmiselne birokratske ovire in moč vrne posamezniku dobesedno v roke, na primer pametni telefon z enostavno, uporabnikom prijazno aplikacijo energetske samooskrbe. Cilj demokratizacije energetike je ravno tu in ponuja ogrodja, kjer se vsakdo lahko in zmore odločati o svoji energetski oskrbi.
Prek mehanizma zelene transformacije spreminjamo tudi družbo in postavljamo metodologijo mostov: miselnih in konceptualnih specifik, mostov bližine in globine, idejnih in svetovno nazorskih pogledov ter zlasti sposobnosti empatičnega sočutenja, ki je pogoj nove oblike družbenih menjav, ki bo temeljila na solidarnosti. In tu potrebujemo infrastrukturo tehnologij digitalizacije in oporo umetne inteligence.
