Mesec dni pred volitvami na Hrvaškem je po anketi vodilno mesto pred HDZ prevzela levosredinska koalicija Restart na čelu s SDP. Najbližji zasledovalci iz Domovinskega gibanja Miroslava Škora krepko zaostajajo, a se lahko ponovi zgodba s predsedniških volitev, ko je spopad na desnici omogočal zmago socialdemokratskega kandidata Zorana Milanovića.

Relativna zmaga koalicije Restart, v kateri so poleg SDP sprva bile štiri manjše levosredinske donedavno parlamentarne stranke, se zdi kot eden možnih razpletov na voliščih prve julijske nedelje. SDP je v redni mesečni raziskavi CRO Demoskop, ki jo je komercialna televizija RTL objavila mesec dni pred volitvami, s 27,2-odstotno podporo izrinila vladajočo HDZ z vrha za 0,6 odstotne točke. Pred tem je SDP nazadnje prehitela HDZ januarja letos na krilih volilne zmage predsednika Milanovića. Negotovost med epidemijo bolezni covida-19 je nato pretehtala v prid HDZ, ki je priljubljenost krepila z nadzorom nacionalnega štaba civilne zaščite in začasne velike priljubljenosti vodilnih epidemiologov.

Bolj kot rahla prednost SDP in partnerjev je za HDZ in njenega predsednika, hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, skrb zbujajoč trend, da so v enem mesecu izgubili več kot tri odstotne točke, ki naj bi se proporcionalno prelile k Škorovemu zavezništvu. Domovinsko gibanje priljubljenega narodnozabavnega pevca in podjetnika, v katerem sta svojo priložnost za vnovični vstop v sabor videli skrajnji desničarski stranki Blok za Hrvaško in Hrvaški suverenisti, je za več kot tri odstotke popravilo svoj majski rating in je preseglo 13 odstotkov podpore anketirancev. Raven zanesljivosti raziskave s 1300 udeleženci je 95-odstotna.

Restart ni okrepil SDP

Na glasove volilcev desno od sredine računa tudi stranka Most neodvisnih list, ki se je pokazala kot četrta politična opcija. Zaradi gneče na desnici se zdi, da bo HDZ imela resne težave, da bi obdržala glasove, s katerimi je v preteklosti udobno računala, posebej v štirih volilnih enotah s tradicionalno konservativnimi volilci v Slavoniji in Dalmaciji. Raziskava je tudi pokazala, da SDP ni dobila nič dodatnih točk med anketiranci s predvolilno koalicijo Restart, katere kandidatski premier je predsednik socialdemokratov Davor Bernardić. Kvečjemu je junijska priljubljenost levosredinske koalicije bila nekoliko nižja, kot je bila maja, ko je bila SDP samostojna v anketah. Po anketi je SDP pridobila za sodelovanje tudi močno regionalno stranko Istrsko demokratsko skupščino (IDS) kot tudi Primorsko-goransko zvezo (PGS), kar naj bi pokazalo sinergijo v naslednjih raziskavah.

Na Hrvaškem mnogi volilci ne doživljajo SDP kot stranko levice, temveč bolj leve sredine ali celo sredine, kar je odprlo prostor na levici za stranko Zmoremo. Oblikovali so levo-zeleno platformo manjših levičarskih in zelenih strank, ki so se večinoma kalile v opoziciji zagrebške mestne skupščine. V Zagrebu lahko odščipnejo kakšen poslanski mandat SDP. Gre seveda za tiste volilce, ki si bodo zaradi pomanjkanja izbire bolj avtentične levičarske politike zamašili nos in bodo dali glas socialdemokratom, samo da bi nasprotovali desnici. Z Zmoremo, ki se je v raziskavah zvrstila na peto mesto povsem blizu volilnega praga, se tudi nekako konča povolilni koalicijski potencial SDP, če ne bo v saboru tudi kakšna izmed manjših liberalnih opcij, ki se niso uspele združiti v en sam predvolilni blok.

HDZ bi tudi koalicijo s Škorom

HDZ se bo, če bo relativno zmagala, poskusila dogovoriti, da bo po volitvah sodelovala s svojimi sedanjimi vladnimi koalicijskimi partnerji, če bosta Hrvaška narodna stranka (HNS) in stranka zagrebškega župana Milana Bandića osvojili kakšen poslanski stolček. Ni izključen niti dogovor z nekdanjem poslancem HDZ Škorom in delom Domovinskega gibanja, ker se je Plenković že pokazal kot iznajdljiv, ko gre za politično barantanje, Škoro pa hrepeni po oblasti. Takšen zakon iz koristoljubja ima veliko ovir, ki se vlečejo še iz predsedniške kampanje, ko je Škoro tesno izgubil priložnost za drugi krog, svoje volilce pa je pozval, naj ostanejo doma. Obstaja tudi scenarij, da nobena stran ne bo mogla oblikovati večine in bodo sledile nove parlamentarne volitve. Če niti takrat ne bo možno sestaviti vlade, ni dvakrat za reči, da kljub navidezno nepremostljivim razlikam ne bo velike koalicije med HDZ in SDP, posebej zaradi tega, ker Hrvaški grozi gospodarska kriza kot posledica pandemije.

V HDZ in SDP pričakujejo, da bodo dobili po več kot 60 poslanskih mandatov glede na D'Hondtov volilni sistem. Za oblikovanje nove hrvaške vlade potrebujejo najmanj 76 poslancev v 151-članskem hrvaškem parlamentu. Poleg 140 poslancev, ki jih volijo v desetih volilnih enotah, obstajata tudi posebni volilni enoti za manjšine in diasporo. Manjšine imajo osem zagotovljenih poslancev, ki se praviloma priklonijo vladni večini, tako da obe vodilni stranki v zmagoslavnih mislih že dodajajo manjšinske poslance k svojim. Medtem pa trije poslanci iz diaspore tradicionalno sodijo v tabor HDZ in konservativnih strank, ker SDP niti ne tekmuje za naklonjenost volilcev v tej posebni volilni enoti.