Z ženo imava povprečne dohodke ali nekoliko nad povprečjem. Vsako leto dopustujeva v Dalmaciji 10 dni (potrošiva 2000 evrov) in en teden v Sloveniji (turistične kmetije ali toplice ali hribi in potrošiva tisoč evrov). Približno enako dopustujeta moj odrasli sin in njegova žena. Skratka, za svoj dopust ne potrebujemo nikakršnih vavčerjev in enako velja za vse v Sloveniji, ki imajo dohodke v višini povprečne plače ali več. Tukaj pa se veselje z boni konča. Moja mama ima 650 evrov pokojnine, dom za upokojence stane 750 evrov. Na dopustu ni bila 15 let in tudi letos ne bo izkoristila vavčerja (podarila ga bo meni). Moja hčerka ima družino, v kateri sta oba na minimalni plači in na dopustu niso bili že leta in tudi letos ne bodo šli, ker en teden pred plačo nimajo za kruh in mleko. Svoj vavčer in vavčer mladoletnega otroka bo podarila meni.

Skratka, za svoj dopust sva z ženo od države naenkrat dobila 850 evrov, čeprav objektivno tega ne bi potrebovala. Podobnih primerov je v Sloveniji verjetno zelo veliko. Kakšno reševanje slovenskega turizma je to, če prebivalci, ki lahko plačamo svoj dopust in bi ga tudi plačali, dobimo takšno »darilo«, ki ga bomo vsi še pošteno preplačali. Na drugi strani pa so številni brezposelni, upokojenci, delavci na »minimalcu«, ki turističnega bona ne bodo mogli izkoristiti zaradi svoje socialne bede. Skratka, boni so povsem nepotrebni za vse, ki si dopust lahko privoščimo sami, in povsem neprimerni za vse, ki si dopusta ne morejo privoščiti. Boni so rešitev le za prebivalce, ki so na »meji« glede tega, ali si lahko privoščijo dopust ali ne, in jim bodo boni olajšali odločitev.

Za konec pa še to: z ženo sva se odločila, da bova letos ves dopust preživela v Sloveniji. To odločitev sva sprejela, še preden so se začele govorice o vavčerjih, prav gotovo ne zaradi podarjenih vavčerjev, ampak ker je letos res treba reševati turizem v Sloveniji. Vavčerji ga na način, ki je »uzakonjen«, prav gotovo ne bodo. O pravih rešitvah, ki bi res pomagale turizmu, in o številnih nepravilnostih, ki se bodo dogajale v takšnem »sistemu« turističnih bonov, pa mogoče kdaj drugič.

Branko Lorenčič, Ljubljana