Mar niso državni tožilci tisti, ki morajo skrbeti, da zatirajo kriminal, kot jim velevajo zakoni, to je, kot je napisala pravosodna ministrica? Mar za to ni interesa, ni potrebe? Žalostno je, da ni zaslediti nobenega odziva institucij pravne države, stroke, civilne družbe, niti sindikatov na to pomembno sporočilo, ki je vezano na obravnavo primera »Čistilke brez plač in prispevkov, tožilci pa nič, 2«, objavljeno v Dnevniku 29. 1. 2019. Mar je mogoče, da celo stališče ministrice za pravosodje in vrhovnega tožilstva ni bilo vredno omembe v Tedniku na RTV SLO in ne v nobenem drugem mediju? Noben sindikat ali drugi skrbniki in zaščitniki pravic delojemalcev tej dopolnitvi razlage zakona niso posvetili niti ene javne besede v podporo temu stališču ministrice in tožilstva. Kako je mogoče to razložiti? Slovenska inertnost, da te zmrazi.

Primer. Pot v bedo bosanskih delavcev v Nemčiji je tlakovalo slovensko podjetje. Nemška javnost je zgrožena nad izkoriščanjem delavcev prek slovenskih podjetij nabiralnikov. V bavarskem mestu je 28 delavcev ostalo brez trimesečnega plačila. Ostali bi tudi brez hrane in strehe nad glavo, če ne bi v razmere posegli tamkajšnji mediji in mestne oblasti. Njihovo nesrečo je odkrila novinarka bavarskega javnega radia Bayerischer Rundfunk in o njej obvestila mestne oblasti. Te so vsakemu od delavcev za najosnovnejše potrebe takoj namenile 20 evrov na dan in jim v tednu zagotovile prehrano v javni kuhinji. »Čeprav to ni naša obveznost, je za skupnost povsem samoumevno, da jim skušamo čim bolj pomagati,« je povedal župan mesta Klaus Heilinglechner in dodal, da se s takšnim primerom srečujejo prvič.

Kdaj bodo tudi pri nas ukrepali župani, poslanci, politiki itd., ko vendar že leta bode v oči sramotno stanje številnih ogoljufanih slovenskih, navadnih državljanov, delojemalcev, ki so jim bile kratene lastninske pravice? Skoraj 13 let je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dovoljeval odlog, odpis in obročno plačilo. Leta 2009 so sindikati od ustavnega sodišča zahtevali, da oceni ustavnost te pravice in je ugotovilo: »Zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev.« Nazadnje so ustavni sodniki naredili, česar politika ni hotela; iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so odstranili besedilo, ki je delodajalcem omogočalo odlog, obročno plačilo, odpis in delni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih.

Ob tem se sprašujemo, zakaj imamo torej izvršno in zakonodajno oblast. Mar je to spodbuda zaposlenim, da bodo motivirani za kvalitetno opravljeno delo v izvozni ekonomiji? Kaj nam je torej še vrednota, ko so vsi brezbrižno tiho? Mar ni nikogar sram?

Franc Mihič, Ribnica