Tokrat pa smo priče preimenovanju Titove ceste v Radencih. Kakšno nepojmljivo naključje, njihov župan in pobudnik preimenovanja Titove ceste Roman Leljak, nekdanji oficir JLA, domnevam, da vsaj takrat tudi zvesti član ZKJ, je prišel prav iz naših krajev iz zaselka Ogorevc nad Štorami.

V tej zvezi je izjemno zanimiva zgodba, povezana z Romanom Leljakom. Že okoli petdeset let vodim dnevnik in hranim veliko gradiva, tako za »vsak slučaj«. Na Opoki blizu Štor, kjer je legendarna XIV. divizija v noči na 14. februar 1944 prečkala reko Voglajno, železnico in cesto, stoji spominsko obeležje, ki so ga štorski borci postavili leta 1971. Na tem mestu vsako leto pripravimo krajšo slovesnost in pričakamo pohodnike.

Bilo je na soboto, 9. februarja 1985. Tudi tega omenjenega dne smo jih ponosno pričakali. Na čelu kolone je bil komandant pohodnikov podporočnik JLA Roman Leljak. Takrat je štel šele 22 let in je v vojski verjetno veliko obetal. Gotovo je bil tudi član partije, katere predsednik je bil do svoje smrti leta 1980 Tito. To je tisti Tito, po katerem cesta v Radencih nosi ime. Leljak je imel na kapi rdečo zvezdo, ki jo sedaj že več let blati na vse mogoče načine, in vodil je pohodnike po tisti poti, ki so jo prelito s krvjo in nadčloveškimi napori tlakovali partizani. Danes pa taisti Roman Leljak, velik oboževalec jugoslovanskih kvizlinških enot, daje pobudo za preimenovanje Titove ceste. Objokuje in poveličuje ustaške klavce in jih hodi častit v Hudo Jamo in Jasenovac. Človeška pokvarjenost res ne pozna meja.

O Romanu Leljaku je škoda izgubljati besede in čas, enostavno ni vredno. Te moje pozornosti si ne zasluži. Poglabljanje v čas od njegove aktivne vloge v JLA in današnjega časa županovanja je nesmiselno. To itak vsekakor najbolje pozna sam, pa tudi policija, pravosodni policisti in sodišča. Globoko preziram ljudi, ki so po letu 1991 tako poceni in na hitro poteptali in pohodili svoje najstniške sanje, ideale in idole. Pozabili so na dane zaobljube in prisege.

Titovo cesto preimenovati v Cesto osamosvojitve Slovenije se mi zdi kljub temu, da sem sam veteran vojne za Slovenijo, dokaj neposrečeno, da ne rečem še kaj drugega. Sprašujem, ali se v Radencih, odkar je župan Roman Leljak, resnično nič ne gradi in dogaja, da bi kakšno novo cesto imenovali v Cesto osamosvojitve Slovenije. S simpatijami spremljam revolt občanov, da Titove ceste na dajo. Titovo ime bo za vedno ostalo v srcih poštenih in zavednih Slovencev. Ne glede na to, kaj pišejo in govorijo o njem spreobrnjenci, koristolovci in politični kameleoni najslabše vrste.

Srečko Križanec, veteran vojne za Slovenijo, Štore