"Pred dnevi smo bližnjevzhodni četverici predložili nasprotni predlog," je povedal premier. V dokumentu na štirih in pol straneh predlagajo oblikovanje "suverene palestinske države, neodvisne in demilitarizirane".
Predvidevajo tudi možnost manjših sprememb meja, "kjer je potrebno," je povedal na današnji novinarski konferenci v Ramali, kjer imajo sedež palestinske oblasti. Dodal je, da njihov predlog predvideva možnost zamenjave ozemlja med bodočima državama na podlagi zamenjave enakega z enakim.
Bližnjevzhodno četverico, ki posreduje v izraelsko-palestinskem sporu, sestavljajo ZDA, Rusija, Evropska unija in Združeni narodi.
Januarja predstavljen Trumpov bližnjevzhodni mirovni načrt predvideva izraelsko priključitev judovskih naselbin in doline reke Jordan na okupiranem Zahodnem bregu, ki ga Izrael zaseda od leta 1967.
Palestinci ta načrt v celoti zavračajo, a so šele s tokratnim nasprotnim predlogom ponudili tudi alternativo, navaja AFP.
Trumpov načrt Palestinci zavračajo, ker bi priključitev naselbin, ki so po mednarodnem pravu nezakonite, pomenila konec mednarodno sprejete rešitve dveh držav in s tem njihovega upanja v neodvisno državo, ki bi obstajala ob Izraelu.
Trumpov načrt predvideva tudi oblikovanje palestinske države, a na manjšem ozemlju ter brez vzhodnega Jeruzalema kot prestolnice palestinske države, s čemer so ZDA zavrnile glavno palestinsko zahtevo.
Načrtu ZDA nasprotuje tudi Evropska unija in od Izraela zahteva, da opusti svoje načrte o priključitvi okupiranega Zahodnega brega. Nova izraelska vlada narodne enotnosti je namreč napovedala, da bo po 1. juliju objavila strategijo uresničitve Trumpovega načrta, ki ga je Tel Aviv pozdravil kot zgodovinsko priložnost.
Po navedbah diplomatskih virov članice EU razmišljajo o gospodarskih sankcijah ali priznanju palestinske države, da bi Izrael odvrnile od načrta. Razmišljajo tudi o ukrepih, če Izrael od načrtov ne bo odstopil, navaja AFP.
Štaje je danes dodal, da želijo, da Izrael začuti mednarodni pritisk. Izpostavil je, da evropski politični zavezniki prvič razpravljajo o sankcijah proti Izraelu, zato ker so Palestinci k temu pozvali.
Na Zahodnem bregu in v Izraelu zadnje dni potekajo protesti proti načrtom za priključitev naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, vendar brez množične udeležbe Palestincev.
Premier Štaje je danes še dejal, da so Palestinci jezni, nezadovoljni in razočarani, kar je recept za težave, a zagotovil, da se želijo palestinske oblasti izogniti obsežnim motnjam.
Anketa med Izraelci je minuli teden pokazala, da se Izraelci bojijo, da bo priključitev judovskih naselbin sprožila novo vstajo Palestincev. Med zadnjo, drugo intifado, so se leta 2000 vrstili samomorilski napadi in smrtonosni izraelski odgovori.
V več sto judovskih naselbinah na zasedenem Zahodnem bregu, ki so po mednarodnem pravu nezakonite, živi več kot 450.000 Izraelcev. Na tem območju živi tudi 2,7 milijona Palestincev.
Po oceni poznavalcev ima sicer izraelski premier Benjamin Netanjahu le malo časa za zagon priključitve spornih ozemelj pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA, na katerih bi lahko njegov tesni zaveznik Trump tudi izgubil.
