Zagovornik obdolženega Velimir Cugmas je ob začetku današnje pritožbene seje na Višjem sodišču v Mariboru zahteval izločitev višjih sodnikov Aleksandra Karakaša, Barbare Debevec in Simone Skorpik, ki obravnavajo Omerzujevo pritožbo, ter prenos primera na sodišče v drugem kraju. Prepričan je namreč, da Omerzu v Mariboru ne bo deležen pravične sodbe.

Cugmas je v obrazložitvi pojasnil, da so omenjeni trije edini od desetih kazenskih sodnikov višjega sodišča, ki se niso sami izločili iz postopka zaradi znanstva z obdolženim. »Trije, ki so danes v senatu, so predhodno že odločali v tem postopku, tako da so s svojimi odločitvami predvidljivi, prav tako so se že seznanili z nezakonitimi dokazi,« je odvetnik povedal v izjavi za medije.

»Poštenega sojenja ne bo na tem sodišču, zato je nujno, da o utemeljenosti pritožbe odloči drugo sodišče,« je poudaril.

Sodni senat je predlog zavrgel kot neutemeljen, saj je ocenil, da je bil podan le z namenom zavlačevanja sodnega postopka. Pritožbena seja se je tako izvedla, pa čeprav ni bilo ne predstavnika tožilstva ne obdolženca. Omerzu je svoj izostanek opravičil s pojasnilom, da je v bolniškem staležu in da ima danes pregled v angiološki ambulanti, predsedujoči sodnemu senatu Karakaš pa je izpostavil, da gre za reden pregled, ki bi ga lahko prestavil na drug termin.

Na sodbo mariborskega okrajnega sodišča, na katerem je bil Omerzu 4. oktobra lani po skoraj dve leti dolgem procesu obsojen zaradi zalezovanja nekdanje intimne prijateljice na pol leta pogojne zaporne kazni s preskusno dobo dveh let, se je pritožila le obramba. Odvetnik Cugmas in obdolženi Omerzu zahtevata oprostitev ali novo sojenje pred drugim sodnikom. Med drugim se sklicujeta na po njunem prepričanju zmotno ugotovljeno dejansko stanje in bistvene kršitve določb postopka, pritožujeta pa se tudi zoper izrečeno kazensko sankcijo.

Dolgo izmikanje sojenju

Med drugim je Cugmas v pritožbi ponovno izpostavil vprašanje zakonitosti dokazov, ki so privedli do hišne preiskave. Obramba vztraja, da so dokazi, ki so bili zbrani pred hišno preiskavo, nezakoniti, saj so bile prve ovadbe umaknjene.

Oškodovanka je namreč prve ovadbe Omerzuja zaradi zalezovanja in grožnje vložila jeseni 2016, a kasneje umaknila predlog za pregon. Po posvetu z varuhinjo človekovih pravic je podala ovadbo zoper neznanega storilca, a navedla, da je klice z neznane telefonske številke povezovala z Omerzujem.

Slednji se je znašel na zatožni klopi, ker po navedbah iz obtožnice ni pustil pri miru nekdanje intimne prijateljice iz Slovenske Bistrice. Ko je prekinila razmerje z njim, naj bi jo nadlegoval po telefonu in na njenem domu ter ji pošiljal rože, kasneje pa je to početje preraslo celo v žalitve in grožnje. Omerzu je vse obtožbe zavračal ter se na različne načine dolgo izmikal sojenju.

Zaenkrat je še predsednik delovnega sodišča. Sodni svet je sicer izglasoval njegovo razrešitev s funkcije, a ta odločitev še ni pravnomočna. Kot je za STA danes pojasnila generalna sekretarka sodnega sveta Maja Rozman, je bila Omerzuju odločba o razrešitvi z mesta predsednika sodišča vročena 10. aprila, on pa je zoper to odločitev pravočasno vložil tožbo pri vrhovnem sodišču. To v tej zadevi še ni odločilo, zato odločitev še ni pravnomočna.