Protesti so bili nezakoniti, ker je zaradi pandemije novega koronavirusa na Otoku dovoljeno javno zbiranje največ šestih oseb. Na tisoče protestnikov, med katerimi je bila verjetno večina tudi brez mask, ni mogla spoštovati zahtevane varnostne razdalje dveh metrov. Kljub vsemu policija ni nikjer posredovala, dokler so bili protesti miroljubni. Velika večina protestnikov je ostala mirna, vsi žal ne. Zaradi nasilja peščice je bilo ranjenih 35 policistov, 36 oseb pa so aretirali zaradi »nasilnega kršenja javnega reda, kriminalne škode in napadov na policijo«.
Trgovec z afriškimi sužnji končal v morju
V Bristolu je policija sprožila preiskavo najodmevnejšega dogodka na teh protestih, podrtja bronastega kipa Edwarda Colstona, razvpitega bogatega trgovca z afriškimi sužnji iz osemnajstega stoletja, ki ga je skupina protestnikov valjala do pristanišča in vrgla v morje. Colston je bil namestnik Kraljeve afriške družbe (pozneje tudi konservativni poslanec), ki je do leta 1689 iz Afrike v Ameriko »izvozila« okoli 100.000 afriških sužnjev, ki jim je na prsi vtisnila kratice družbe. Okoli 20.000 tistih, ki so na dolgih plovbah v Ameriko umrli, so pometali v morje. Zakaj je imel ta zloglasni človek spomenik? In zakaj imajo številne bristolske ulice, poslopja, šole in pubi še vedno njegovo ime? In zakaj še vedno vsako leto v Bristolu mnogi praznujejo njegovo rojstvo? Sama dobra vprašanja. Zato ker demokratične pobude za odstranitev vsega tega spomina na umazano britansko vlogo v trgovini s sužnji do zdaj niso bile uspešne. Medtem ko je bristolski župan Marvin Rees dejal, da nima nobenega občutka izgube, ker je skupina protestnikov ob množičnem navdušenju vseh podrla Colstonov spomenik, je Downing Street 10 to razglasil za »kriminalno dejanje«, notranja ministrica Priti Patel pa kot nekaj skrajno sramotnega.
Vladno preusmerjanje pozornosti
Konservativni premier Boris Johnson je ocenil, da je protirasistične proteste v Veliki Britaniji spodkopalo razbojništvo. Nekaj primerov nasilja je obžalovanja vredno, vendar je zelo očitno, da želi vlada preusmeriti pozornost z rasizma v britanski družbi. To je najbolj neposrečeno naredil minister za zdravstvo Matt Hancock, ko je ocenil, da so ti protesti odgovor na dogodke v ZDA, ne pa na dogodke v Veliki Britaniji. Na vprašanje, ali meni, da je Velika Britanija rasistična, je odgovoril: »Ne, vendar mislim, da obstajajo krivice, s katerimi se moramo spoprijeti.« Kar 94 odstotkov vprašanih Britancev se ne strinja z njim, saj jih je v najnovejši raziskavi samo šest odstotkov izrazilo strinjanje z besedami, da britanska družba ni rasistična. Vodilni temnopolti britanski politiki in aktivisti obsojajo uglašeno vladno trditev, da je jeza britanskih protestnikov samo posledica dogajanj v ZDA. Minister laburistične vlade v senci za pravosodje David Lammy na primer pravi, da je »resnično ignorantsko trditi, da je temelj britanske kampanje Črna življenja štejejo ogorčenje zaradi policijske brutalnosti v Ameriki, ne pa tudi diskriminacija v Veliki Britaniji. Nekdanja ministrica Dawn Butler, prva temnopolta ministrica v britanski zgodovini, je ocenila, da takšne trditve konservativne vlade kažejo, da ne posluša in da ne kaže pripravljenosti za odpravljanje rasizma v Veliki Britaniji.
