Gledališke dvorane so samevale skoraj tri mesece. A čeprav so v gledališčih težko čakali na ponovno odprtje, zdaj vidijo drugačne težave: pri izvedbi programa so v zaostanku, zato tudi prostorsko in kadrovsko preobremenjeni, predpisana razdalja med obiskovalci pa povzroča še izpad prihodkov.
Nekaj premier vseeno bo
V Drami SNG Ljubljana so z junijem začeli vaje za štiri premiere za prihodnjo sezono. Dve od teh, Požigi v režiji Nine Rajić Kranjac in Nova rasa Matjaža Zupančiča, bi morali biti uprizorjeni že aprila, a so jih zaradi prekinitve prestavili na jesen, za abonente pa bodo v teh dneh odigrali le tri ponovitve monodrame Amelia E.. Zaradi študijev, ki zapolnjujejo vse njihove zmogljivosti, drugih predstav do septembra ne načrtujejo.
Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) so prejšnji teden ponovno začeli vaje za tri predstave; dve, na Mali sceni, naj bi imeli premiero že v tej sezoni, in sicer Žalostinke v režiji Jana Krmelja (20. junija) in Trije milijoni minut, ki jih režira Barbara Hieng Samobor (30. junija); potem se gledališče zapre. Premiera muzikala Turandot v režiji Jane Menger, zahtevnejšega projekta na velikem odru, bo šele septembra. Začeli bodo tudi obnovitveni študij drame Koščki svetlobe v režiji Barbare Zemljič, ki jo bodo na Mali sceni premierno uprizorili 27. junija.
V Slovenskem mladinskem gledališču so vaje znova zagnali pred dvema tednoma, saj ta mesec načrtujejo še dve premieri – že jutri bo premiera avtorskega projekta Gejm v režiji Žige Divjaka, ki je sicer nastal v okviru Nove pošte, a ga bodo zaradi varnosti igrali v spodnji dvorani (predstavo si lahko ogleda največ 26 gledalcev), te dni pa je študij ponovno začela tudi ekipa Palome v režiji Brine Klampfer, premiera bo 21. junija.
Vrata za obiskovalce so odprli še v Prešernovem gledališču Kranj, kjer igrajo monodramo Večja od vseh, v ljubljanskem Mini teatru pa bodo program izvajali na odprtem odru v preddverju Križank v sodelovanju s Festivalom Ljubljana. »Zaradi omejitev bi bilo igranje v naši dvoranici na Križevniški nesmiselno,« pravi direktor Mini teatra Robert Waltl.
Finančno nevzdržen položaj
Ravno omejeno število gledalcev, ki smejo naenkrat v dvorano, je ena glavnih težav, s katerimi se srečujejo gledališča, saj na primer v Drami ob trenutnih priporočilih o obvezni razdalji med gledalci tako veliki oder kot Mala drama sprejmeta le približno četrtino običajnega števila obiskovalcev. V praksi to pomeni, da bi morali vsako ponovitev za abonma odigrati štirikrat, predstave za izven pa bi lahko ponudili le majhnemu številu obiskovalcev. »Več abonmajskih in drugih ponovitev, ki pa bi jih vseeno videlo manj ljudi, bi nas privedlo v finančno povsem nevzdržen položaj,« zatrjujejo. Ali jim bo država upoštevala višje stroške abonmajske postprodukcije, ob verjetno nižjih prihodkih iz izvenabonmajske prodaje, trenutno namreč še ni jasno.
Še konkretnejši so v MGL. »Če bi hoteli odigrati predstave, ki jih v tej sezoni še dolgujemo abonentom, bi morali zanje namesto 15 zagotoviti kar 52 igralnih terminov v manj kot mesecu dni. Naša dvorana ima namreč 330 sedežev, ob upoštevanju priporočil pa je lahko v njej največ 75 ljudi. Ob trenutnih omejitvah nam tako delovanje ne zagotavlja niti pozitivne ničle.«
Večje število abonmajskih ponovitev pomeni tudi višjo delovno obremenitev igralcev, ki je v MGL že tako visoka, enako velja za obremenjenost tehničnih in drugih podpornih služb. Prav tako bi ob izvedbi vseh abonmajskih predstav izgubili vse možne termine za ponavljanje starejših predstav za izven, čeprav je po nekaterih zelo veliko povpraševanja – pri čemer lastni prihodki pomenijo polovico njihovih programskih sredstev. »Pred prekinitvijo smo imeli v načrtu tudi vrsto gostovanj, ki jih zdaj ne zmoremo odigrati v istem obsegu.«
Po treh mesecih prisilnega počitka torej v gledališčih večinoma ne razmišljajo o kaki podaljšani sezoni.
