Osnutek zakonodaje, ki so mu botrovali temnopolti kongresniki, med drugim predvideva federalno prepoved prisilnega prijema, s katerim je policist iz Minneapolisa Derek Chauvin ob aretaciji umoril Georgea Floyda. Odpravili naj bi tudi veljavna zakonska določila, ki policiste varujejo pred tožbami, uvedli obvezne telesne kamere zanje po celotni državi, prepovedali vojski namenjeno orožje v policijskih vrstah ter oblikovali nacionalno podatkovno bazo z imeni policistov, zaznamovanih z zlorabo položaja. V osnutek je vključeno tudi v predstavniškem domu v začetku tega leta že sprejeto zakonsko določilo, a še neuveljavljeno določilo, po katerem bi linč postal zvezni zločin iz sovraštva.
Ovira bo republikanski senat
Reformo kazenskopravnega sistema sta vodji demokratov v spodnjem domu in senatu Nancy Pelosi in Charles Schumer predstavila po jutranjem prihodu v center za obiskovalce na Kapitolu, kjer sta skupaj z demokratskimi kolegi počastila spomin na Floyda z osem minut in 46 sekund trajajočim molkom, časom, v katerem je nesrečnik umiral pod policistovim kolenom. »Ko je George Floyd klical svojo mater, stisnjen ob vrat s kolenom, je bilo to samo nadaljevanje iste groze, ki je v naši državi že dolgo časa.« je dejala Pelosijeva, ki želi, da bi bila zakonodaja v njenem demokratsko obarvanem spodnjem domu sprejeta že do konca tega meseca pred pričakovanimi težavami pri potrjevanju v senatu z republikansko večino. V njem so se nekateri že oglasili, da poskušajo preveč omejiti policijska pooblastila, pravosodni minister William Barr pa je še pred tem v nedeljo zavrnil ocene o z rasnimi predsodki obremenjenem pravosodnem sistemu ter sistematičnem rasizmu v policiji. Nekateri med tistimi, ki se z njim ne strinjajo, bi policiji še bolj pristrigli peruti in kar ukinili njeno financiranje. O razpustitvi policijskega oddelka v Minneapolisu so razpravljali tudi tamkajšnji mestni svetniki, podobne zamisli pa se rojevajo tudi drugod. de
