Panorganix je z naborom svežega sadja in zelenjave na slovenskem trgu prisoten že nekaj let. V svojem naboru ima česen, fižol, ekološke borovnice, solato in zelišča živa, špinačo, rezano solato in zelišča, od tega meseca naprej pa tudi ekološko solato, ki se prodaja pod znamko Slolata. V podjetju so zaradi večjega povpraševanja povečali pridelavo solate, predvsem ekološke, ki doslej, vsaj slovenskega porekla, ni bila na voljo vse leto. Z 1,5 hektarja rastlinjakov za biosolato je največji pridelovalec te v Sloveniji.
Za največje evropske trgovske verige
Ena letošnjih glavnih novosti v podjetju je investicija v ekološke nasade borovnic, ki jih bodo povečali na skupno 18 hektarjev. Širijo tudi pridelavo žive solate in zelišč v tujini. Že letos bo končan velik rastlinjak v Romuniji, v Berlinu pa bodo postavili najmodernejši rastlinjak v Evropi doslej z najnaprednejšo tehnologijo pridelave. S svojimi rastlinjaki bo Panorganix oskrboval velikansko prodajno mrežo – največje evropske trgovske verige s skupno več kot 15.000 trgovinami.
Rastlinjaki omogočajo celoletno pridelavo ne glede na vreme. Podjetje je postopek dodobra izpopolnilo in veliko časa namenja kakovosti ter moderni, naravi prijazni pridelavi v sožitju z naravo. S sodobno in tehnološko napredno pridelavo, v katero so vložili več kot 6 milijonov evrov, precej manj onesnažujejo okolje v primerjavi s konvencionalnim kmetovanjem, saj ne uporabljajo pesticidov, ne ustvarjajo odpadnih voda ter zaradi načina pridelave ne obremenjujejo ogromnih kmetijskih površin. Z junijem so zamenjali tudi biorazgradljivo plastično vrečko s povsem papirnato, kar je še en korak naprej k okolju prijazni pridelavi in ohranjanju narave.
Konvencionalno kmetovanje v upadu
»Konvencionalno kmetovanje po svetu upada in temu trendu bo moral slediti tudi slovenski kmet, če bo želel svoj košček pogače, saj potrošnikom ni več pomembno le poreklo, ampak zmeraj bolj posegajo po zdravi, neobdelani hrani,« meni Mario Kurtović, lastnik podjetja Panorganix. Trg je že precej zapolnjen, kar se odraža tudi v letošnjem presežku solate pri številnih kmetih. Ta je večinoma končala v smeteh ali so jo preorali. »Kmetje bi morali bolj strateško izbirati, katere kulture je najbolj smotrno pridelovati, da bi lahko imeli na trgovskih policah raznoliko sadje in zelenjavo slovenskega porekla, zaradi česar bi bile potrebe po zelenjavi iz tujine manjše. Več premišljenosti kmetov pri načrtovanju pridelovanja bo prineslo tudi boljše razmere in boljše zaslužke na trgu,« dodaja Kurtović.
