Ko so v Nemčiji minuli mesec odprli vrata nogometnih stadionov za nadaljevanje bundeslige, se je v prvem krogu poškodovalo dvanajst igralcev. Večina je utrpela poškodbe mišic. Statistika je pokazala, da se je v Nemčiji število poškodb po vrnitvi nogometašev na igrišča potrojilo, kar je večinoma posledica prekratkega pripravljalnega obdobja. Tudi v Srbiji so v uvodnem krogu zaradi poškodb zamenjali šest igralcev, na Madžarskem tri, na Poljskem pa dva. Kako dolg seznam poškodovanih igralcev bo v Sloveniji, ki namerava prvenstvo po treh tednih skupinskih priprav končati v zgoščenem ritmu?
Rekordi telesne vzdržljivosti
Kondicijski trener domžalskega prvoligaša Jan Košir opozarja, da bi klubi za optimalno pripravo na nadaljevanje sezone potrebovali dvakrat daljše pripravljalno obdobje. Kakšni bodo stranski učinki polovičnega urnika treningov? »Verjetnost poškodb pri igralcih se je ravno zaradi krajšega obdobja priprav močno povečala. Specifika nogometa je visoka, saj morajo igralci med pripravami razvijati vzdržljivost, moč, hitrost, eksplozivnost in agilnost. Vseh pet naštetih komponent je treba pravilno in natančno umestiti v priprave, s čimer igralce pripravimo na tekmovalni ritem in zmanjšamo možnost poškodb na minimum. V Domžalah smo v zadnjih dveh sezonah namenili velik poudarek zimskim pripravam. Igralci so imeli tako dobro podlago, da smo bili obakrat spomladanski prvaki, poškodbe pa so bile zelo redke,« je pojasnil Jan Košir.
Kako bo to pot? Nogometaši v prvi ligi so se med nenačrtovanim dvomesečnim premorom zaradi novega virusa pripravljali po individualnem programu. Ker so med epidemijo zaprli igrišča in prostore za fitnes, so igralci v domačem okolju trenirali okrnjeno. Posvečali so se predvsem razvoju vzdržljivosti in ohranjanju osnovne moči. »Igralci so v tem času razvili visoko aerobno kapaciteto in glede na rezultate testiranja celo podrli rekorde telesne vzdržljivosti, a to je premalo za optimalno pripravo nogometašev. Po odprtju igrišč smo takoj začeli vaje maksimalne moči, ki so trajale teden dni, a bi za tovrstno pripravo potrebovali vsaj dva tedna. Ogromno je bilo prilagajanja, saj smo morali upoštevati tudi poročila fizioterapevtov. Znašli smo se v težavah, ker igralci niso v celoti osvojili pripravljalne baze, ki služi za vse tekmovalno leto,« je razložil Košir.
Igralci bodo postali previdnejši
Prvoligaše najhujši ritem čaka prihodnji mesec, ko bodo v osemnajstih dneh odigrali zadnjih šest krogov. Košir pričakuje, da bodo imeli nogometaši ravno v zaključku sezone največ preglavic: »Po treh zaporednih tekmah v tako kratkem času se bo možnost za poškodbe povečala za petdeset odstotkov. V prednosti bodo ekipe z dolgo in kvalitetno klopjo. Na igralce bodo vplivali tudi zunanji dejavniki, kot je poletna vročina, medtem ko bodo igrišča postajala vse bolj suha in trda.«
In kakšna bo igra? Košir napoveduje upad dinamike in večjo previdnost nogometašev. »Manj bo intenzivnih dvobojev ena na ena in več igre na postavljeno obrambo. Dinamika bo upadla, pojavljale se bodo tehnične napake. Ker bodo igralci hitreje izčrpani, bodo trenerji izkoriščali možnost petih menjav, da bodo zagotovili svežino igralcev. Specifičnost nogometne igre se na igrišču zelo jasno pokaže, ko sile na vezi in mišičevje predstavljajo petkratnik teže posameznega igralca. Ravno zaradi tega so celostne priprave po dvomesečnem premoru ključnega pomena. Imam občutek, da je bilo premalo posluha za daljše priprave, ki bi omogočile varnejše nadaljevanje sezone,« je sklenil Jan Košir.
