Statistična analiza kulturno-kreativnega sektorja, ki so jo na Centru za kreativnost pripravili z Inštitutom za ekonomska raziskovanja, je zajela več kot 35.000 posameznikov, zaposlenih v kreativnih poklicih, in več kot 24.000 registriranih organizacij na tem področju. Raziskava, ki so jo začeli pripravljati že pred desetletjem, je torej zelo široka in splošna, sta uvodoma opozorila raziskovalca Nika Murovec in Damjan Kavaš, a ponuja vpogled v pomen kreativnega sektorja v kontekstu vseh drugih sektorjev in gospodarstva.
»Precejšen problem je predstavljala heterogenost sektorja, saj je v njem tako umetniško ustvarjanje, ki brez podpore na trgu zelo težko samostojno preživi, po drugi strani pa sodi sem denimo panoga programske opreme in iger, kjer gre praktično za čisti posel. To ni težavno le za analizo, temveč za oblikovanje celovitih ukrepov za podporo sektorju,« je bila pred predstavitvijo rezultatov natančna raziskovalka.
Večji kot kemična industrija
V tem sektorju je zaposlenih skoraj 52.000 posameznikov (od tega več kot polovica samozaposlenih) oziroma 7 odstotkov slovenske delovne sile, kaže raziskava. Primerjalno z vsemi gospodarskimi panogami zajema po zaposlitvah ta sektor približno enak delež kot proizvodnja električnih naprav ali finančne in zavarovalniške dejavnosti, a tudi večji delež od kemične ali avtomobilske dejavnosti.
V letu 2017 je denimo kreativni sektor v Sloveniji ustvaril skoraj 3 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 2,7 odstotka prihodkov v celotnem slovenskem gospodarstvu; torej več kot kemična industrija, a primerljivo s prihodki panoge proizvodnje električnih naprav. Podjetja, ki delujejo v kreativnem sektorju, so k skupni ustvarjeni bruto dodani vrednosti prispevala 3,5 odstotka, BDV na zaposlenega v tem sektorju pa je bil višji od povprečja v gospodarstvu. Na tujih trgih je sektor (prednjačita arhitektura, programska oprema) sicer ustvaril približno enako višino prihodkov kot proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov.
»Analiza je pokazala, da kreativni sektor vsako leto prispeva k slovenski bruto dodani vrednosti, produktivnosti in inovativnosti. Poudarjamo tudi neizmerljivo, izjemno nematerialno vrednost kulturno-kreativnega sektorja za družbo širše. Kar lahko doživimo na vrhunskem koncertu ali gledališki predstavi, je neizmerljivo,« je dodala še teoretičarka Barbara Predan, ki je uredila publikacijo s ključnimi ugotovitvami raziskave. Ena od njih je, da se sicer dobro razvit sektor, podobno kot v drugih evropskih državah, sooča predvsem s pomanjkanjem investicij v rast in razvoj in z razdrobljenostjo, torej z delovanjem v obliki mikropodjetij in samozaposlenosti.
Med krizo tretjina brez dela
V kreativnem centru Poligon pa so v sklopu istega projekta pripravili študijo o vplivu koronakrize na delavce v kulturno-kreativnem sektorju. Rezultati analize, ki je zajela nekaj več kot 1500 zaposlenih (tako zaposlene v javnih zavodih in zasebnih podjetjih kot samozaposlene v kulturi in študente), pa niso spodbudni, je opozorila raziskovalka Eva Matjaž. Kar 31 odstotkov delavcev je namreč med samoizolacijo obsedelo doma brez dela, med njimi največ delavcev s področja filma, uprizoritvenih umetnosti in glasbe. 77 odstotkov anketiranih poroča o odpovedi posla v marcu, aprilu in maju, skoraj tri četrt vprašanih pa je poročalo tudi o znižani delovni učinkovitosti, denimo zaradi upočasnitve delovnih procesov prek spleta, skrbi za varstvo otrok…
Anketirani so ob tem ocenjevali tudi vladne ukrepe za pomoč sektorju. 63 odstotkov jih je ocenilo za nezadostne, rešitev pa denimo vidijo v manj zbirokratiziranih postopkih za pridobitev pomoči, univerzalnem temeljnem dohodku in pomoči tistim, ki jih bo kriza prizadela z zamikom. Anketiranci namreč ocenjujejo, da bodo učinki te krize še daljnosežnejši in številčnejši kot v finančni krizi pred desetletjem. Kot je povedala Eva Matjaž, sicer najbolj skrbi ugotovitev, da je imela več kot tretjina anketiranih že pred krizo neto dohodek med 500 in 1000 evri, le 18 odstotkov pa jih je zaslužilo več kot 1500 evrov. Prihrankov pa imajo v povprečju le za pol leta, torej do avgusta 2020. Ob pogostih trditvah, da je kulturno-kreativni sektor močno odvisen od javnih sredstev, je raziskava po samooceni vprašanih pokazala, da je celoten sektor leta 2019 kar 62 odstotkov sredstev zaslužil na trgu. Razpisi, lokalna in državna sredstva ter subvencije EU pa so v povprečju predstavljali le 10 odstotkov prihodkov.
