Hongkonška policija je okrog mestnega parka Viktorija, tradicionalnega prizorišča demonstracij, postavila barikade. Letos je, sklicujoč se na pandemijo novega koronavirusa, prepovedala bedenja v spomin na žrtve obračuna kitajskih oblasti s protestniki na slovitem Trgu nebeškega miru. Takrat je bilo na vrhuncu protesta, ki so ga začeli študenti, v Pekingu okoli milijon demonstrantov. Po uradnih podatkih ji je umrlo do tristo, po podatkih kitajskega rdečega križa pa do desetkrat več, do tri tisoč.
Smrdeči protest proti zakonu o himni
Kljub prepovedi je na tisoče prodemokratičnih protestnikov v Hongkongu podrlo barikade in v parku Viktorija prižgalo sveče v spomin na žrtve s Trga nebeškega miru pred 31 leti, ko je bil Hongkong še britanska kolonija. To je prenehal biti 1. julija 1997, ko ga je Velika Britanija vrnila Kitajski ob obljubi slednje, da bo vsaj pol stoletja ostal takšen, kakršnega je dobila.
Nov napet dan v Hongkongu se je burno začel v zakonodajnem svetu (parlamentu). Ta je s šestimi glasovi večine sprejel kontroverzni zakon, ki kriminalizira žaljenje kitajske državne himne. Pred glasovanjem so varnostniki nasilno odvedli dva člana sveta, ki sta v znamenje protesta proti vse večjemu kitajskemu nadzoru nad Hongkongom po tleh parlamenta razlila smrdljivo tekočino. Zagovornikom demokracije v Hongkongu pa najbolj smrdi nov varnostni zakon, ki ga za nekdanjo britansko kolonijo pripravljajo kitajske oblasti. Ta zakon o nacionalni varnosti še povečuje napetosti v Hongkongu. Zaradi njega se bojijo, da bodo oblasti prepovedale vsakoletno bedenje ob obletnici Tiananmena, ko so kitajski vojaki in tanki streljali na protestnike. V Hongkongu bedenje poteka že od leta 1990 in potem vsako leto. V »celinski« Kitajski je že omenjanje tega dogodka prepovedano, v Hongkongu in Macau pa so komunistične oblasti do zdaj dovoljevale praznovanje obletnic. V Hongkongu so protestniki letos tudi vzklikali slogane, kot so »Postavite se za Hongkong«, »Končajte enostrankarsko vladavino« in »Nikoli ne pozabite 4. junija«. Okoli tri tisoč pripadnikov protiizgredniške policije je aretiralo vrsto protestnikov, ker se zaradi pandemije novega koronavirusa skupaj lahko zbere največ osem ljudi.
Kitajska je ogorčena zaradi Johnsonove obljube
Kitajske oblasti pa so ogorčene, ker se je britanski premier Boris Johnson vtaknil v spor Zahoda s Kitajsko z obljubo, da bo blizu trem milijonom Hongkonžanov dovolil živeti in delati na Otoku, če bodo kitajske komunistične oblasti nekdanji britanski koloniji vsilile nov zakon o nacionalni varnosti. To je Johnson napovedal kar v članku. Napisal je, da bo okoli 350.000 prebivalcev Hongkonga, ki imajo tako imenovani britanski čezmorski potni list, pa tudi okoli 2,5 milijona drugih, ki ga nimajo, pa ga lahko dobijo, lahko avtomatično zaprosilo za dvanajstmesečni obnovljivi vizum, s katerim bodo lahko živeli in delali v Veliki Britaniji. To naj bi jih postavilo na pot do pravega britanskega državljanstva. Kitajske oblasti pravijo, da Britanija nima nobene pravice ponuditi kaj takega prebivalcem Hongkonga, ki so kitajski državljani. Nikomur še ni jasno, ali bi kitajske oblasti dovolile oditi že samo tistim 350.000 Hongkonžanom, ki že imajo britanski čezmorski potni list, ki jim ne prinaša pravice do življenje in dela v Britaniji. Je pa Johnsonova obljuba zvenela prazno iz več razlogov, posebno zaradi brexita, ki ga je v veliki meri dosegel z obljubami o omejevanju priseljevanja v Veliko Britanijo. Tudi zagovorniki brexita teh priseljencev nočejo, mnogi med njimi pa računajo na dobre odnose Britanije z močno Kitajsko.
