Novice z Gimnazije Kranj o ponovnih uspehih na olimpijadah znanja v zadnjem mesecu so podobne tistim iz prejšnjih let, saj jih nizajo iz leta v leto. Pa vendar so nam izjemni dijaki zaupali, da je njihove priprave vendarle krojila tudi epidemija.
Po športu se lažje posveča fiziki
Četrtošolec Tevž Lotrič je po svojih fizikalnih uspehih že znan. Zdaj se ponaša še z nazivom zmagovalca letošnje fizikalne nordijske olimpijade, ki se je je udeležil tudi tretješolec Simon Bukovšek z iste gimnazije ter osvojil srebrno medaljo in 22. mesto. »Dijaka sta dosegla izjemen uspeh ne le za Gimnazijo Kranj, temveč za vso Slovenijo,« opozarja profesorica Nataša Kne z Gimnazije Kranj. Tekmovanje je sredi maja potekalo po spletu, udeležili pa so se ga dijaki iz 12 držav. Sestavljeno je bilo iz petih nalog: štirih teoretičnih in ene eksperimentalne.
»Zaradi epidemije se je bilo na tekmovanje malo težje pripravljati, predvsem na eksperimentalni del, ker doma nimam toliko opreme. A velik del priprav sem opravil že pred tem, tako da me ukrepi niso toliko prizadeli. Morda sem se brez stika z drugimi v živo le nekoliko težje motiviral,« pravi Lotrič, ki je končal program mednarodne mature. Fiziko naravnost obožuje. »Všeč mi je tudi matematika, a fizika je bolj povezana z realnostjo,« pojasni. Ob tem se redno ukvarja s športom – rad igra tenis, košarko in teče. »Šport mi pomaga pri intelektualnem delu, saj se z njegovo pomočjo sprostim in se pozneje lahko dlje časa osredotočam na fiziko,« doda.
Ljudje zmotno menijo, da je filozofija nakladanje
Na letošnji 28. mednarodni filozofski olimpijadi so Gimnazijo Kranj zastopali trije dijaki. Olimpijado je organizirala Slovenija po spletu, potekala pa je štiri dni konec maja. Dijaki so esej pisali v angleščini, vsak tekmovalec pa je odgovarjal na eno od štirih ponujenih tem. Četrtošolka Una Iza Grandovec je napisala ontološki esej, ki je imel za osrednjo temo vprašanje sebstva v odvisnosti do okolja, za kar je dobila bronasto medaljo. »Veliko ljudi meni, da je filozofija nakladanje. Da malo razmišljaš in malo pišeš o tem. Ampak sploh zdaj, v teh časih je drugače, potrebuješ svoje mnenje, saj eseji na tekmovanjih nikakor niso svetovnonazorski,« opozarja bronasta dijakinja. Pravi, da se je vpliv epidemije vsekakor odražal v njenem razmišljanju. »Vsak odmevni dogodek ti da material za razmišljanje, ki ga povezuješ s filozofskimi koncepti. Prav to, da smo morali dlje časa ostati doma, je pokazalo, kako pomemben je odnos posameznika do njegovega okolja oziroma družbe,« poudarja.
Filozofske olimpijade se je udeležil tudi četrtošolec Marcel Malovrh, ki je napisal epistemološki esej, pri katerem se je osredotočil na vprašanje, kako doseči gotovost pri aksiomih filozofskega sistema. Marcel Čarman iz tretjega letnika pa se je osredotočil na ontologijo in metaepistemologijo, in sicer na vprašanji idealnega človeka ter izboljševanja skozi filozofijo. Esej mu je prinesel častno omembo. »Razmišljal sem, kdo je idealen človek, ali je to orodje za višji cilj, ki ga denimo uporabljajo šolstvo, politika in podobni, ali pa je to cilj posameznika. Pomembno je, da si vsak kot posameznik prizadeva, da je ves čas moralen, da ima v mislih dobrobit drugih, da ne izkorišča sočloveka. Pomembno je, da smo strpni in da si pomagamo, sploh v teh časih,« opozarja.
»Vseh pet dijakov je izjemnih. Privilegij jih je učiti,« ob tem poudarja profesorica Nataša Kne, ki je bila mentorica udeležencem filozofske olimpijade.
