Vodilni znanstveni reviji s področja medicine, The Lancet in New England Journal of Medicine (NEJM), sta med pandemijo novega koronavirusa objavili raziskavi o škodljivosti zdravila proti malariji hidroksiklorokin pri zdravljenju bolnikov s covidom-19. Britanski Guardian medtem poroča, da so bili v eni raziskavi uporabljeni podatki ameriškega podjetja Surgisphere sporni. Ni namreč jasno, kako so pri podjetju prišli do podatkov oziroma ali so ti sploh verodostojni. Reviji sta medtem že uradno izrazili zaskrbljenost nad objavljenima raziskavama. Začele so se tudi preiskave podatkov podjetja.
Infektolog dr. Franc Strle nam je povedal, da je bilo o covidu-19 v zadnjem času tudi sicer objavljenih veliko vprašljivih študij. »Zlasti v prvih mesecih so bile objavljene neverjetne stvari. Nekaj tega je še sedaj,« je pojasnil dr. Strle. »Če ne bi bilo epidemije, takšne raziskave nikoli ne bi bile objavljene. Niso šle skozi resno recenzentsko sito. Potrebnega bo veliko razmisleka in zelo kritično bo treba pregledati, kaj je res in kaj ni.«
Zdravstveni delavci v primeru hidroksiklorokina sicer kljub spornim raziskavam opozarjajo, da dokazov, da bi bil hidroksiklorokin varno in uspešno zdravilo proti covidu-19, ni. Za nameček ima veliko znanih neugodnih stranskih učinkov že pri bolnikih z malarijo. Zato je zadržano stališče do tega zdravila široko razširjeno. Podobno zadržana je do njega tudi slovenska stroka. »Na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana smo zdravilo hidroksiklorokin zaradi potencialnih stranskih učinkov uporabljali kratkotrajno v zelo omejenem obsegu zgolj ob začetku epidemije po posebnem protokolu s stalnim nadzorom morebitnih motenj srčnega ritma,« nam je povedal vodja službe za odnose z javnostmi v UKC Ljubljana Jure Brankovič. »Glede na izsledke študij, ki niso kazale na bistveno izboljšanje poteka bolezni, smo s tovrstno terapijo v aprilu prenehali.« To se pravi, da so uporabo zdravila ustavili že mesec pred objavo sporne študije v reviji The Lancet.
V raziskavi več mrtvih kot v statistikah
Raziskava, ki je bila 22. maja objavljena v The Lancetu, med soavtorji pa je tudi Sapan Desai, izvršni direktor in ustanovitelj Surgisphera, navaja, da so v ameriškem podjetju zbrali podatke okoli 15.000 bolnikov s covidom-19, ki so med prestajanjem bolezni v 1200 bolnišnicah po svetu prejeli hidroksiklorokin kot samostojno terapijo oziroma v kombinaciji z antibiotiki. Kontrolna skupina, ki ni prejemala zdravila, naj bi obsegala 81.000 bolnikov. Raziskava, ki jo je potrdila tudi strokovna recenzija, je pokazala povezavo med hidroksiklorokinom, umrljivostjo bolnikov s covidom-19 in povečanjem težav s srcem. Desai je bil med soavtorji tudi pri podobni objavljeni raziskavi NEJM in še nekaterih drugih, ki se tičejo domnevno ugodnih učinkov zdravila proti zajedavcem ivermektin (raziskava še čaka na pregled).
Guardianova avstralska redakcija je že kmalu po objavi Lancetove raziskave začela poročati o hudih odstopanjih med podatki za Avstralijo. Raziskava je navajala, da so prejeli podatke petih bolnišnic o 600 avstralskih bolnikih s covidom-19 in 73 smrtih v Avstraliji do 21. aprila. Podatki Univerze Johns Hopkins so na ta dan prikazovali le 67 smrti v Avstraliji. Število smrti se je do 73 povzpelo šele dva dni kasneje, 23. aprila. Glede tega spodrsljaja se je Desai izgovoril, da so pomotoma všteli eno od azijskih bolnišnic, The Lancet pa je objavil manjši popravek. Potem so Guardianovi novinarji stopili v stik še s petimi bolnišnicami v Melbournu in dvema v Sydneyju, ki bi po njihovi oceni morale biti ključne za doseganje v raziskavi predstavljenih številk avstralskih bolnikov. Vse bolnišnice so zanikale sodelovanje s podjetjem pri oblikovanju baze podatkov. Dodali so, da za podjetje Surgisphere nikdar niti niso slišali. Podjetje ne razkriva, od kod so prejeli podatke.
Znakov o sumljivem delu podjetja je bilo več, saj se do nedavnega ni ukvarjalo z zdravstvenimi statistikami. Strokovnjaki opozarjajo, da gre pri pridobivanju tako obsežnih mednarodnih baz podatkov in njihovi obdelavi za dolgotrajen proces, ki zahteva veliko kvalificiranega kadra. Podjetje Surgisphere medtem zaposluje vsega 11 oseb, mnogi med njimi pa nimajo nikakršnih znanstvenih ali statističnih izkušenj. Glavni znanstveni urednik ima, po pisanju Guardiana, izkušnje s pisanjem znanstvene fantastike. Desai očitke o ponarejanju statističnih podatkov sicer strogo zanika.
