Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj popoldan preko videokonference v državi razglasil izredno stanje. Odločitev je sledila obsežnemu razlitju nafte, po tem ko se je v petek zrušil rezervoar za gorivo v tamkajšnji elektrarni v bližini mesta Norilsk. Kar dvajset tisoč ton nafte je odteklo v bližnjo reko in povzročilo razdejanje v tem industrijskem mestu, ki je zaradi kopice tovarn že prej veljalo za najbolj onesnaženo mesto v Rusiji.

Razlitje je onesnažilo območje, veliko 350 kvadratnih kilometrov, poročajo državni mediji. Razlito nafto je od mesta nesreče odneslo približno dvanajst kilometrov, še dodajajo.

Putin je v svojem nagovoru ob tem, da je v državi razglasil izredno stanje, še kritiziral vodjo hčerinske družbe Nornickel (lastnico elektrarne NTEK, v kateri je prišlo do nesreče) Sergeja Lipina, po tem ko so tamkajšnji uradniki dejali, da podjetje petkovega incidenta ni prijavilo.

Prepozno ali pravočasno obvestili?

»Zakaj so vladne agencije za to izvedele šele dva dni po dogodku? Bomo za izredne dogodke izvedeli preko družabnih medijev? Ste tam čisto zdravi?,« je spraševal Putin. Kot je dejal, je razglasitev izrednega stanja v državi namenjena predvsem lažjemu prerazporejanju sredstev za čiščenje razlitja in reke.

Iz družbe Nornickel so se medtem odzvali, da so o dogodku poročali na »pravočasen in pravilen« način. Guverner regije Krasnojarsk, kjer je do nesreče prišlo, Aleksadner Uss pa je Putinu sicer dejal, da je sam za realne posledice nesreče izvedel šele v nedeljo, »ko so se zaskrbljujoči podatki o razlitju pojavili na družabnih omrežjih,« je včeraj poročal Guardian.

Ruski preiskovalni odbor, ki se ukvarja z večjimi kaznivimi dejanji, je že sprožil tri kazenske preiskave nesreče in pridržal enega izmed vodij v elektrarni.

»Tako velike nesreče še ni bilo«

Obseg tokratnega razlitja je bistveno večji od razlitja v Kerču leta 2007. Takrat se je razlilo pet tisoč ton nafte, razlitje pa je veljalo za takrat največje v Rusiji. Aleksej Knižnikov iz Svetovnega sklada za prostoživeče živali je dejal, da je dizelsko gorivo, ki se je razlilo tokrat, sicer lažje od nafte, zato bo verjetno izhlapelo in ne potonilo, hkrati pa je tudi »bolj strupeno za tiste, ki ga čistijo.«

Na nevarnosti opozarjajo tudi v več okoljevarstvenih skupinah, ki menijo, da bo tokratno razlitje zaradi lokacije in samega obsega razlitja zelo težko očistiti. Greenpeace je nesrečo primerjal z nesrečo Exxon Valdez, ki je leta 1989 zaznamovala Aljasko. Strinja se nekdanji namestnik vodje ruskega nadzornika za okolje Rosprirodnadzor Oleg Mitvol, ki je dejal, da tako velike nesreče na arktičnem območju še ni bilo. Po njegovih besedah bo čiščenje trajalo od pet do deset let in bi lahko stalo do 1,5 milijarde ameriških dolarjev.

Rusija nafta izredno stanje Vladimir Putin Norilsk razlitje nafte elektrarna