Potem ko je v Minneapolisu med aretacijo zaradi zadušitve umrl temnopolti Američan George Floyd, je Ameriko preplavil val protestov in nemirov. Gibanje Črna življenja štejejo, ki postaja iz dneva v dan vse bolj splošno, vpliva tudi na priljubljena družbena omrežja, na katerih so znova odmevale izjave ameriškega predsednika. Donald Trump je med drugim tvitnil, da bo zaradi nemirov na ulice nad ljudi poslal vojsko. Zapisal je recimo, da »ko se začne ropanje, se začne streljanje. Hvala!«. Gre za frazo, ki jo je v 60. letih prav tako v času družbenih nemirov uporabil znani rasist iz Miamija, policijski načelnik Walter Headley. Očitno gre torej za grožnjo protestnikom z nasiljem. Podjetje je zaradi tega ocenilo, da predsednikova objava krši pravila glede poveličevanja nasilja. Trumpove objave glede protestov Twitter sicer kot informacijo javnega značaja ni izbrisal, morajo pa uporabniki pred branjem prebrati opozorilo in s klikom potrditi seznanitev s sporno vsebino.
Takšen poseg družbenega giganta pa ni bil prvi, Twitter se je namreč po večletnih pozivih uporabnikov glede neresničnih in žaljivih trditev ameriškega predsednika naposled odločil ukrepati in v maju začel s Trumpovima spornima tvitoma o volitvah po pošti, ki ju je opremil s povezavo "Dejstva glede volitev po pošti", ki uporabniku postreže z dejstvi, ki predsednika postavljajo na laž. Zgledu so sledili tudi pri snapchatu, kjer jim je prekipelo zaradi Trumpovih objav, da bodo nad tiste, ki bi si drznili vdreti v Belo hišo, poslali »nasilne pse« in se jih lotili z »zloveščimi orožji«. »Rasno nasilje in nepravičnost nimata mesta v naši družbi. Stojimo z vsemi tistimi, ki se v Ameriki zavzemajo za mir, ljubezen, enakost in pravičnost,« so v izjavi za javnost dejali v matičnem podjetju Snap.
Snapchat da, facebook ne, Trump grozi s posledicami
Podjetje se je medtem odločilo, da v prihodnje objav ameriškega predsednika ne bo več objavljalo v zavihku Odkrij (Discover), kjer so uporabnikom na enem mestu ponujene zbirke zgodb prijateljev, ustvarjalcev in drugih uporabnikov, med katerimi imajo pomembno mesto tudi objave medijskih hiš in javnih oseb. Direktor Evan Spiegel je zaposlenim v povezavi z odločitvijo poslal javno dostopen obširen dopis, v katerem komentira stanje ameriškega boja proti rasizmu, svoja osebna prepričanja in stališča podjetja. »Vsakokrat, ko smo tiho in ne naslovimo zla in zločinov, s tišino podpiramo zločince,« je bil jasen in nadaljeval: »V Ameriki ne bomo promovirali uporabniških računov, povezanih z osebami, ki podpihujejo rasno nasilje. Ne glede na to, ali te osebe to počnejo na ali izven platforme. Platforma Odkrij je naš izbor, mi se odločimo, kaj bomo izpostavili.«
Ameriški predsednik na moderiranje odgovarja z grožnjo z zaprtjem platform družbenih omrežij. Trump je jezno podpisal izvršni ukaz o razmisleku, kako bi lahko družbenim medijem odvzeli zaščito pred tožbami zaradi objav vsebin uporabnikov. Ukaz sicer nima nobenega smisla, saj predvideva možnost tožb zaradi predsednikovih objav, obenem pa lahko tak ukrep sprejme le kongres z novim zakonom. Spor med družbenim omrežjem in Trumpom je pustil odtis tudi pri Twitterjevem tekmecu Facebooku. Nekateri zaposleni so protestirali proti odločitvi glavnega izvršnega direktorja Marka Zuckerberga, ki vztraja, da politika podjetja ne dovoljuje posegov v tovrstne objave. »Cenzuriranje informacij, ki ljudem pomagajo pri odločitvi, je napačno. Zagotavljanje platforme nekomu za spodbujanje nasilja in širjenje dezinformacij pa je nesprejemljivo ne glede na to, za koga gre in ali je vredno objave. Ne strinjam se z Markom, zaradi česar delal bom na spremembah,« pa je v zvezi s tem sporočil direktor oblikovanja Facebookovega portala Andrew Crow.
