Floyd je bil pozitiven na testu za koronavirus že 3. aprila, vendar pa ni imel simptomov in to ni igralo vloge pri njegovi smrti. Obdukcija je ugotovila zdrava pljuča, le nekaj malega zožene arterije.
Potrjeno je umrl zaradi zadušitve, potem ko mu je Chauvin skoraj devet minut klečal na vratu, dva policista pa sta ga podobno pritiskala še na hrbet. Za zapahi so sedaj poleg Chauvina končali tudi nekdanji policisti Thomas Lane, Tou Thao in J. Kueng.
Ellison je ob najavi obtožnic dejal, da bo pot do sodne zmage težka. Hkrati je zanikal, da bi javno mnenje vplivalo na to kako se je odločil glede obtožnic. Obenem je proteste po vseh ZDA označil za dramatične in nujne. »Floydovo življenje je imelo vrednost in zanj bomo iskali pravico,« je dejal Ellison.
Za večino protestnikov po ZDA to še ni dovolj in nameravajo nadaljevati z zahtevami po sistemskih spremembah, da se takšne stvari več ne bodo ponavljale. Pravijo, da je bilo enostavno preveč smrti neoboroženih temnopoltih osumljencev v rokah policije.
Protesti so se potem nadaljevali kljub policijskim uram, vendar pa so bili večinoma manj nasilni kot prej in z manj ropanji. Policija po ZDA je doslej namreč aretirala skupaj že več kot 9000 ljudi in med njimi so tudi nepridipravi.
Med protesti veliko tudi profesionalne kraje
Proteste izkoriščajo profesionalni kriminalci, ki so samo v Philadelphii v nekaj dneh uničili ali odnesli kar 50 bankomatov. Policija je ujela 25-letnika, opremljenega z doma narejenim eksplozivom, 24-letnik pa je pri poskusu vloma v enega od bankomatov umrl v eksploziji.
V Philadelphii so odstranili spomenik nekdanjemu županu Franku Rizzu, ki so ga med protesti poškodovali. Rizzo je v 70. letih vodil policijo, ki je bila izrazito rasistična in surova. V Virginiji pa se namerava guverner Ralph Northam znebiti spomenika konfederacijskemu generalu iz časa državljanske vojne Robertu Leeju. Spomenik je lani v Charlottesvillu povzročil nasilne spopade med neonacisti in protestniki.
V Washingtonu med protestniki tudi politiki
Protestov po Washingtonu so se udeležili tudi nekateri zvezni kongresniki, kot je predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Na zahtevo predsednika Donalda Trumpa, ki je v sredo večinoma tvital, je bilo na ulicah 2200 pripadnikov nacionalne garde iz Utaha in Južne Karoline z vojaškimi vozili.
Okolico Bele hiše je varovala skupina vseh mogočih zveznih policij od FBI, Tajne službe, agencije za boj proti mamilom in celo zaporniških paznikov, ki so jim dali orožje in opremo, da varujejo predsednika. Županja Muriel Bowser namerava tožiti Trumpa, ker je za napad na protestnike v ponedeljek izkoristil tudi mestne policiste in v sredo z njimi okrog Bele hiše ni bila radodarna. Začetek policijske ure je županja premaknila na 23. uro zvečer.
Čez dan so po ulicah Manhattna v New Yorku potekali množični in mirni protesti, policijska ura pa bo trajala vse noči do konca tedna. Newyorški policisti so čez noč v torek aretirali 280 ljudi, noč prej pa 700 tako, da kaže, da so nekaj najhujših elementov razbijanja odstranili.
Po ZDA so doslej zaradi protestov mobilizirali skupaj okoli 20.000 pripadnikov nacionalnih gard, vendar ne v New Yorku, kjer to zavrača župan Bill de Blasio. V nasilju pa je skupaj umrlo najmanj 12 ljudi, vendar ni povsem jasno, ali je šlo pri vseh primerih za povezave s protesti.
V San Franciscu so policisti ustrelili osumljenca za rop trgovine, potem ko so kladivo za njegovim pasom v paniki zamenjali za pištolo. V Charlottu v Severni Karolini poteka preiskava policistov, ki so zalivali s solzivcem protestnike, zbite v kot, iz katerega se niso mogli umakniti. Skupine za državljanske pravice pa zahtevajo odstop šefa policije Kansas Cityja z zgodovino rasističnih postopkov.
V Utahu je s položaja odstopil profesor kazenskega prava državne univerze Weber, ker je tvital o tem, da bi bilo morda protestnike dobro postreliti, v teksaškem mestu Paris pa je odstopil mestni svetnik, ki je protestnikom zabrusil, naj odidejo kam drugam, če jim v Ameriki ni všeč.
Obama pozval župane k spremembam politik za uporabo policijske sile
Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je v sredo na virtualni javni tribuni z mladimi Američani pozval župane po ZDA, naj preučijo in spremenijo politike njihovih policij glede uporabe sile v sodelovanju s skupnostmi. To je bil prvi Obamov odziv v živo na proteste, ki so zajeli ZDA po smrti Georgea Floyda v Minneapolisu.
Prejšnji predsednik ZDA meni, da so bili zadnji tedni pandemije koronavirusa v ZDA težavni, nezanesljivi in zastrašujoči, vendar pa ponujajo izjemno priložnost za sodelovanje pri odpravljanju težav v družbi in spremembo Amerike na bolje. Temnopoltim Američanom je posebej poudaril, da niso nepomembni, da so njihova življenja pomembna, kakor tudi njihove sanje.
Sredina javna tribuna je del programa Varuh mojega brata, ki ga je Obama ustanovil leta 2014 po smrti temnopoltega najstnika Michaela Browna pod streli policista v Fergusonu v zvezni državi Missouri. Med pogovorom je menil, da ni treba izbirati med protesti in udeležbo na volitvah, ampak lahko delajo oboje. Tiste, ki kritizirajo protestnike, pa je spomnil, da so bile ZDA ustanovljene s protestom - z ameriško revolucijo.
Obama je opazil, da večina Američanov podpira proteste, ki potekajo po mestih, ne glede na to, da jih je umazala manjšina, ki se je zapletla v nasilje. Vendar pa je opozoril, da protesti minejo, zato je treba ohraniti energijo in jo usmeriti na volitve.
Potem, ko je postalo jasno, da bo predsedniški kandidat demokratov Joe Biden, je Obama lahko začel prihajati spet v javnost s komentarji. Prej se ni hotel vpletati v proces volitev. Zasebno je sicer svojim prijateljem že leta govoril, da Donald Trump enostavno ni kos nalogi predsednika ZDA in sedaj je to začel govoriti tudi javno.
Nekdanji obrambni minister Mattis obsodil Trumpovo ravnanje med protesti
Nekdanji obrambni minister ZDA, upokojeni general marincev James Mattis je v sredo ostro kritiziral svojega nekdanjega šefa, predsednika ZDA Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav in ravnanja med protesti in nemiri zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi. Dejal je, da je Trump edini predsednik, ki se niti ne trudi poenotiti države.
ZDA: Nekdanji obrambni minister Mattis obsodil Trumpovo ravnanje med protesti
Washington, 4. junija - Nekdanji obrambni minister ZDA, upokojeni general marincev James Mattis je v sredo ostro kritiziral svojega nekdanjega šefa, predsednika ZDA Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav in ravnanja med protesti in nemiri zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi. Dejal je, da je Trump edini predsednik, ki se niti ne trudi poenotiti države.
»Donald Trump je prvi predsednik ZDA za časa mojega življenja, ki se niti ne trudi poenotiti Američanov, niti se ne pretvarja, da to poskuša. Namesto tega nas skuša razdeliti. Priča smo posledicam treh let tega namernega početja. Priča smo posledicam treh let brez odraslega vodstva,« je dejal Mattis. Dodal je, da ga je spremljanje dogodkov zadnjega tedna dni razjezilo in osupnilo.
»Lahko se poenotimo brez njega, kar ne bo lahko, ampak smo to dolžni sodržavljanom, nekdanjim generacijam, ki so prelivale kri za obrambo naše obljube in našim otrokom. Pandemija novega koronavirusa je pokazala, da niso le vojaki tisti, ki so pripravljeni žrtvovati življenje za varnost skupnosti. Vemo, da smo boljši, kot je bila zloraba izvršne oblasti, ki smo ji bili priča na trgu Lafayette. Moramo zavrniti tiste na položaju, ki se norčujejo iz naše ustave,« je bil odločen nekdanji Trumpov obrambni minister Mattis.
Trump v sredo zvečer Mattisu ni ostal dolžan in je tvitnil, da je vesel, da ga je odpustil. »Verjetno je edina stvar, ki jo imava z Obamo skupno, da sva imela oba čast odpustiti Jima Mattisa, najbolj precenjenega generala na svetu. Prosil sem ga za odstopno izjavo in se zaradi tega odlično počutil. Njegov vzdevek je bil kaos, kar mi ni bilo všeč, in sem ga spremenil v besni pes. Bolj kot za vojsko je bil za osebne odnose z javnostjo. Dal sem mu novo življenje, stvari za delati in bitke za zmagati, ampak je bil le redko uspešen. Ni mi bil všeč njegov slog vodenja, niti druge stvari in številni se strinjajo, Vesel, da ga več ni,« je tvitnil Trump.
