Zaposleni so po ugotovitvah raziskave hitro dobili vse potrebne informacije od svojega vodje, kot tudi informacije o podjetju. Visoko oceno so podali pogostosti komuniciranja. Malo manj kot tretjina vodij je s sodelavci komunicirala enkrat tedensko, dobra petina dnevno ali na dva do tri dni, preostali pa na manj kot dva tedna.
Najvišjo povprečno oceno so sodelujoči pripisali posluhu vodje za osebne okoliščine posameznika. Posebnost obdobja je bilo delo na domu ob hkratnem domačem šolanju otrok, kar je vplivalo na povečan stres ljudi. Dobro prakso so postavila vodstva, ki so že kmalu v začetku krize podala usmeritev, da se je pri organizaciji sestankov treba prilagoditi šolskim obveznostim otrok in posledično vlogi staršev, so zapisali.
Raziskava je pokazala visok pomen internega komuniciranja za ustvarjanje zaupanja. Dve tretjini sodelujočih je formalne vire podjetja umestilo med tri najbolj zaupanja vredne glede informacij o prihodnosti. Visoko so postavili tudi medije in družinske člane.
Nekoliko nižjo povprečno oceno so sodelujoči podali možnosti vključevanja zaposlenih. Ocenili so, da bi bili lahko predlogi posameznikov, sindikata ali sveta delavcev v času krize bolj slišani in upoštevani, je še pokazala raziskava, izpeljana med 6. in 31. majem med 704 zaposlenimi v zasebnih podjetjih, javni upravi in državnih podjetjih.
