Odzivi med poslanskimi skupinami kažejo, da ima več podpore Andraž Teršek. Podpirajo ga v SD, LMŠ, Levici, SMC in SNS. V DeSUS so povedali, da ne bodo podprli Zobčeve in da bodo glasovali po vesti. V SAB se o dokončni podpori še niso odločili, je pa Barbara Zobec, kot pravijo, za njih nesprejemljiva kandidatka. Zobčevo, kot je znano, podpirajo v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi.
Mandatno-volilna komisija bo o kandidatih razpravljala 11. junija, nato sledi glasovanje v DZ, ki bo tajno, za izvolitev pa bo potrebnih 46 glasov. Izvoljeni kandidat bo na ustavnem sodišču nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji 14. julija poteče devetletni mandat. Predsednik države Borut Pahor je 14. februarja objavil javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika na ustavnem sodišču, na katerega je prispelo sedem kandidatur, poleg Terškove in od Barbare Zobec tudi kandidature Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana in Janeza Pogorelca.
Teršek: Edini kriterij mora biti moč argumenta
Andraž Teršek je danes povedal, da si bo v primeru izvolitve prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti še poveča. Pojasnil je, da se je za kandidaturo odločil, ker je po vrsti pritožb, mnenj in analiz ugotovil, da je njegovo delo začelo dobivati obrise »nečesa podobnega, kot je filozofsko-psihološko svetovanje«. Zato želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču skupaj z drugimi sodniki sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče. »Da prevzamem privilegij odgovornosti za odločanje,« je dejal.
Izjave predsednika vlade Janeza Janše, da naj bi imeli v Sloveniji »najbolj spolitizirano ustavno sodišče«, ni želel komentirati. Ustavno sodišče je po njegovih besedah profesionalna institucija, kjer mora biti edini kriterij moč argumenta in znanja. Tudi očitka SAB o njegovem domnevnem »politično pravniškem aktivizmu« ne razume. »Znan mi je termin pravni aktivizem pa tudi ustavnosodni aktivizem, ki pomenita aktivno prizadevanje za zaščito socialnih in ekonomskih pravic ter človekovega dostojanstva. To pa je in bo še naprej temeljna značilnost mojega dela,« je poudaril Teršek.
Zobčeva: Nisem trdno jedro SDS
Barbara Zobec je povedala, da se je za kandidaturo odločila zaradi čuta poklicne odgovornosti, med drugim zato, ker meni, da mora biti ustavno sodišče uravnoteženo z ustreznim številom tako teoretikov kot praktikov. Sama je kot sodnica na vrhovnem sodišču praktik, zato je prepričana, da bi lahko s svojimi izkušnjami »bistveno prispevala h kakovosti sicer teoretično dobro podkrepljenega ustavnega sodišča«.
Zobčeva meni, da je dobro, da ustavno sodišče obravnava veliko število pritožb. »Če so človekove pravice opisane samo v ustavi, je to le gola črka na papirju. Če hočemo, da bodo človekove pravice uresničene, morajo imeti ljudje pravico do pravnega sredstva,« je opozorila in ob tem ocenila, da bi povečano število ustavnih pritožb prispevalo »k izboljšanju ugleda Slovenije in zmanjšalo število obsodb pred evropskim sodiščem za človekove pravice«.
Očitke, da naj bi bila »trdo jedro SDS«, kar naj bi dokazovale sodbe v zadevah Sikošek, Kangler in Novič, v katerih je na vrhovnem sodišču odločala kot sodnica poročevalka, ostro zavrača. »Te označbe so neresnične. Vedno sem sodila po ustavi in zakonu. Popolnoma vseeno mi je, kakšno je obdolženčevo politično prepričanje in strankarska pripadnost,« je zatrdila Zobčeva.
