»Ne glede na vse naše pozive, dopise, izjave in pojasnila ministrstvu za kulturo očitno še vedno ni jasno, o čem govorimo,« so pred današnjo »akcijo za kulturo«, ki se je začela ob treh popoldne na Prešernovem trgu, pojasnili predstavniki Aktiva delavk in delavcev v kulturi. »Zato smo se namesto pred zaprtimi vrati ministrstva zbrali pred spomenikom enemu izmed nas, da to povemo še enkrat.«
Dialoga z ministrstvom ni
Ministrstvu za kulturo med drugim očitajo, da razen za najbolj splošne socialne ukrepe ni poskrbelo za nobene razvojne spodbude ali druge oblike pomoči, s katerimi bi kulturni sektor – še posebej pa njegovi najbolj ranljivi deli, kot so to na primer samozaposleni umetniki in nevladne organizacije – vsaj nekoliko lažje prebrodil posledice koronakrize. »Dejstvo, da so kulturniki prisiljeni iti na ulico, dovolj zgovorno priča o žalostnem stanju, v katerem se nahaja področje,« meni članica aktiva Petja Grafenauer, sicer umetnostna zgodovinarka, kuratorica in profesorica.
»Na naše pozive in predloge se je ministrstvo odzvalo z vzvišenostjo, nesramnostjo in zavajanjem,« pa je pojasnil gledališki režiser Jaša Jenull. Predstavniki aktiva so pred Prešernovim spomenikom nato še enkrat prebrali njihov odgovor državni sekretarki Ignaciji Fridl Jarc, ki je prejšnji teden zanikala navedbe o neodzivnosti ministrstva (in o katerem smo poročali že v soboto). Med drugim so opozorili, da še vedno niso znani izidi razpisov za letošnje leto, čeprav je že junij, in da bo živa kultura zaradi odpovedanih ter prestavljenih dogodkov tudi v prihodnjih mesecih utrpela veliko škode. »Dialoga ni, ministrstvo pa kljub zahtevnim razmeram ne opravlja svojega dela, zato smo prisiljeni v to, da z akcijami nadaljujemo,« so sklenili.
Čopiči, glasbila in rekviziti
S Prešernovega trga se je povorka približno petstotih udeležencev, nekateri so bili opremljeni tudi z različnimi transparenti, po Trubarjevi ulici odpravila proti ministrstvu za kulturo in pred vhodom v stavbo oblikovala dolgo kolono, ki se je vila po Maistrovi ulici. Če so kulturniki v prejšnji akciji na stekleno pročelje ministrstva nalepili številne pozive, prošnje in pobude, na katere se ministrstvo v preteklih mesecih ni niti odzvalo, so tokrat prisotni v novi simbolni gesti pred zaprta vrata ustanove posamič odlagali različne predmete, ki jih sicer uporabljajo pri svojem delovanju, vendar jih zaradi pomanjkanja priložnosti za delo zdaj ne potrebujejo. »Morda bodo na ministrstvu bolje vedeli, kaj početi z njimi,« se je grenko posmehnil nekdo med njimi.
Tako so se začeli na pragu ministrstva grmaditi čopiči, lončki z barvami, uokvirjena platna, lasulje, ličila in maske, glasbila, pisala, lepilni trakovi, računalniške miške, kostumi, plakati za odpovedane prireditve, razni rekviziti, vključno z gumijasto kokošjo, in tako naprej. Igralec in performer Primož Bezjak je, v skladu s svojim poklicem, pri katerem je glavno delovno »orodje« njegovo lastno telo, zastavil kar samega sebe – oziroma svojo obleko, ki jo je na mestu samem slekel in nalepil na vrata ministrstva. Policisti, ki so do takrat mirno spremljali dogajanje, so se nato odločili, da umetnika, ki je ostal v samih spodnjicah, legitimirajo, s čimer so si prislužili ogorčene proteste prisotnih, češ da ni razloga za kakršen koli postopek. Duhovi so se zatem postopno pomirili, kulturniki pa so akcijo sklenili z dolgim, rahlo sarkastičnim aplavzom ministrstvu »za vsa njegova neprizadevanja«. V aktivu so dodali, da bodo akcije pripravljali, »dokler se kaj ne spremeni«.
