Res je, odmrle cianobakterije v Blejskem jezeru so potonile in jezero je videti lepše. Le na podlagi videza ne moremo sklepati, da onesnaženja ni več. Tudi odsotnost turistov ni bistveno zmanjšala težav jezera. Ne vidi se namreč, da se je v procesu heterotrofne razgradnje propadajoče biomase cianobakterij v vodi porabljal kisik, ki ga na dnu jezera že primanjkuje.
Prav tako ni mogoče videti, da se je v vodo sprostil v biomaso cianobakterij vezan dušik in fosfor, ki je dodaten vir hranil za druge vrste alg, katerih populacija trenutno intenzivno že narašča na globini okoli 6 metrov. Samo vetrovno in razmeroma hladno vreme preprečuje novo cvetenje zlatorjavih alg (Chrysophyceae) na površini jezera. 25. 5. 2020 je prosojnost Blejskega jezera znašala samo 3,1 metra, izmerjena koncentracija klorofila pa 9,8 ug/L, kar 2,5-krat več kot v enakem obdobju lani. Ne vidi se niti dela še aktivne populacije cianobakterije Planktothrix rubescens, ki se je do jesenskega mešanja vodnih mas v Blejskem jezeru umaknila na globine pod 10 metrov.
Jezero ni onesnaženo s fekalijami, saj naš monitoring celo v času največje turistične obremenitve jezera ne kaže vpliva kanalizacije. Razloge za februarsko poslabšanje stanja jezera je treba iskati drugje.
Ponavljamo: čiščenje Blejskega jezera po februarski akutni onesnaženosti bo počasno. Ne vidi se še v polnosti, ampak skupaj z ministrstvom za okolje in prostor, direkcijo za vode in občino Bled si prizadevamo, da bi posledice onesnaženja čim hitreje omilili. Želimo doseči skupen cilj – dobro ekološko stanje Blejskega jezera.
Andrej Vugaodnosi z javnostmi, Agencija za okolje (Arso)
