»Datum začetka sojenja še ni določen in bo v kratkem,« je na naša poizvedovanja glede začetka že tretjega sojenja dr. Milku Noviču odgovorila Mateja Jazbec, predstavnica za odnose z javnostmi na ljubljanskem okrožnem sodišču. Čas pa se, kot je znano, izteka. Pregon zoper Noviča bo še letos zastaral, čeprav predvidoma ne takrat, kot so vsi mislili še pred nekaj meseci – interventni zakon, ki ga je prenesla epidemija novega koronavirusa, ga bo nekoliko zamaknil.
Naj spomnimo, da je zgolj nekaj dni pred tem, ko se je zaradi novega virusa življenje v državi ustavilo, prišla na dan sodba višjega sodišča, s katero je bila razveljavljena lanska oprostilna sodba Milku Noviču zaradi umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Po prvi sodbi, ko je bil Novič spoznan za krivega in obsojen na 25 let zapora (sodila je Špela Koleta) in jo je nato razveljavilo vrhovno sodišče, je sledila druga, oprostilna (senat je vodil Zvjezdan Radonjić), ki jo je zdaj razveljavilo višje sodišče. Odredilo je novo sojenje pred povsem spremenjenim senatom, ki ga bo vodila Sinja Božičnik. Novič sicer že dolgo ni več v priporu, a primer obravnavajo prednostno zaradi grožnje pred zastaranjem, zagotavljajo na sodišču.
Strnjeno sojenje
Na vprašanje, ali bodo obravnave zaradi tega razpisane vsakodnevno, nam je Jazbečeva odgovorila, da bodo naroki potekali strnjeno. Da vsakodnevno razpisovanje obravnav pri nas sicer ni običajno, je pa možno, so nedavno dokazali na novogoriškem sodišču. Sojenje Jasminu Suljiću je bilo zaključeno ekspresno. Sodnica Darinka Kogoj ga je izpeljala v enem samem tednu, obravnave so potekale vsak dan. Seveda je težko primerjati konkretne primere, vsak ima svoje značilnosti in Novičev zagotovo ni preprost, je pa vendarle tudi v Suljićevem primeru šlo za ravno tako hudo kaznivo dejanje, umor: lanskega oktobra je z nožem napadel Romana Konca in ga kar dvanajstkrat zabodel, da nesrečni žrtvi ni bilo več pomoči.
Direktor Kemijskega inštituta Jamnik je bil na parkirišču pred restavracijo na Tbilisijski cesti v Ljubljani umorjen 16. decembra 2014. Namenjen je bil na službeno novoletno zabavo, a mu je pot prekrižal morilec, ki ga je dvakrat ustrelil v glavo. Tožilstvo je prepričano, da je bil to Novič in da je to storil iz maščevanja zaradi izgube službe na Kemijskem inštitutu. On to že od vsega začetka zanika. Pravi, da je bil tisti večer doma pred televizijo, bil je utrujen, ker je bil ves dan od doma. Kot pravi, z Jamnikom ni bil v sporu, nikoli mu ni grozil. Res pa je bil v sporu s Kemijskim inštitutom, a ga je reševal kulturno in »pravno korektno«, se zagovarja.
Roki niso tekli
Pregon zaradi kaznivega dejanja umora zastara v 50 letih, torej bi pregon proti Noviču moral zastarati šele leta 2064. Toda zapletlo se je, ker je bila prva sodba razveljavljena na vrhovnem sodišču. V tem primeru teče zastaralni rok drugače, zadeva zastara v dveh letih od razveljavitve. »Konkretna zadeva je bila razveljavljena s sodbo vrhovnega sodišča 11. oktobra 2018,« nam je sporočila Jazbečeva, a ob tem opozorila na posebni interventni zakon, ki ga je vrhovno sodišče sprejelo v času epidemije. V tem času procesni in materialni roki niso tekli. »Vprašanje teka rokov je predmet sodnikove presoje v konkretnem primeru in bo datum zastaranja zadeve znan med postopkom,« nam je Jazbečeva odgovorila na vprašanje o konkretnem datumu. Glede na to, da je zakon, ki je v času epidemije prekinjal tek rokov, veljal od 29. marca do 31. maja, bi lahko sklepali, da se bo zastaranje v primeru Novič zamaknilo za približno dva meseca. Če se torej hočejo izogniti zastaranju, mora biti decembra o primeru razsojeno, in to ne le na okrožnem, pač pa tudi na višjem sodišču.
