Množični protesti proti rasni diskriminaciji v ZDA z nasilnimi izpadi, ki jih demonstranti pripisujejo provokatorjem, v zdravstveni stroki širijo zaskrbljenost o še bolj nenadzorovanem širjenju koronavirusa, v političnem odzivu pa vlada podoben kaos kot na ulicah številnih ameriških mest. V prestolnici Washington, kjer so protestniki konec tedna obkolili vladna poslopja, so predsednika Donalda Trumpa že v noči na soboto prisilili k enournemu umiku v poseben bunker, namenjen varnosti državnega voditelja ob morebitni neposredni grožnji Beli hiši, danes pa v mestu uveljavili policijsko uro in vpoklicali celotno tamkajšnjo nacionalno gardo. Gre za okoli 1700 ljudi, za zdaj v podobni vlogi kot v drugih zveznih državah oziroma mestih, le da jim za razliko od guvernerjev poveljuje predsednik sam prek ministrstva za obrambo.
Trump, ki se je na teden dni trajajoče in vse obsežnejše proteste odzival s ploho zmedenih tvitov, je pozival župane in guvernerje k najostrejšemu ukrepanju proti demonstrantom, slednje pa označeval za razbojnike. Danes je za zaprtimi vrati sklical videokonferenco z vodji varnostnih služb in guvernerji, ki jim je očital, da so slabiči, in jim zabičal, naj »zavladajo ulicam«.
Iskanje domačih teroristov
Pred tem se je Trump v Ovalni sobi sešel s pravosodnim ministrom Williamom Barrom. Ta je že prejšnji teden nasilje na demonstracijah proti policijskemu nasilju pripisal »radikalnim levičarskim elementom«, Trump pa je zatem omenil aktiviste protifašističnega gibanja Antifa in napovedal, da ga bo uvrstil med teroristične organizacije, za kar pa verjetno nima zakonske podlage. Zvezna zakonodaja definira terorizem kot kriminalna dejanja s ciljem ustrahovanja in siljenja civilistov, da bi vplivali na vladno politiko, ter opredeljuje 57 tovrstnih kriminalnih dejanj. Mednje sodi domači ekstremizem, ki pa ga je Trumpova administracija z enajstih zožila na širi kategorije, in sicer na rasno motiviran in protivladni ekstremizem ter na ekstremizme okoljskih aktivistov, borcev za pravice živali in nasprotnikov splava. Trump se sicer lahko opre na domovinski zakon, sprejet po terorističnih napadih na ZDA leta 2001, a prave osnove za zvezni policijski nadzor nad Antifo nima. Ne skriva pa tudi želje, da bi ga imel nad celotno nacionalno gardo, ki mu ga zakon v določenih razmerah omogoča.
V imenu Bele hiše se je v nedeljo oglasil Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Robert O'Brien in zavrnil domneve o sistematičnem policijskem rasizmu. Očitno diskriminacijo v Floydovem primeru je razložil z »gnilimi jabolki« med »99,9 odstotka veličastnih Američanov« v policijskih uniformah, vključno z Latinoameričani, Azijci in Afroameričani.
Politični analitiki še ocenjujejo, v kolikšni meri protesti odvračajo ameriško pozornost od koronavirusa in s tem od katastrofalnega Trumpovega ravnanja ob epidemiji z zdaj že več kot 100.000 umrlimi. Pri tem si niso edini, ali mu ta spremenjena pozornost javnosti dodatno škodi ali ne. Njegov tekmec na novembrskih volitvah demokrat Joe Biden je medtem v nedeljo zapustil svoj dom v Wilmingtonu in se sprehodil po mestu, ki so ga v prejšnjih dneh tudi zaznamovali protesti. Obiskal je lastnike malih podjetij, ki so utrpeli škodo zaradi nasilja demonstrantov, ter jim dejal, da je edina pot iz sedanje jeze ta, da dobi svoj smisel. »Kot predsednik bom pomagal voditi ta dialog – in še pomembneje, poslušal vas bom tako kot sedaj po nočnih protestih v Wilmingtonu,« je dejal, medtem ko je nekdo med navzočimi po poročanju New York Posta vzkliknil: »Spravi tega norca (Trumpa, op. p.) iz pisarne, Biden. Reši nas, reši nas. Prosim, reši nas.« de
