V nedeljo je v 85. letu starosti umrl svetovno znani umetnik bolgarskega rodu Christo. Znan je bil zlasti po svojih spektakularnih intervencijah v javnem prostoru, kot denimo po umetniških akcijah oblačenja skulptur in stavb ter po drugih obsežnih, organizacijsko zahtevnih projektih, kakršen je bil na primer začasni, več kilometrov dolg plavajoči most na italijanskem jezeru Iseo pred štirimi leti.
Christo, s pravim imenom Hristo Vladimirov Javašev, se je rodil leta 1935 v bolgarskem mestecu Gabrovo; na univerzi v Sofiji je študiral likovno umetnost, leta 1958 pa se je prek Prage in Dunaja iz domovine preselil v Pariz. Kmalu po prihodu tja je spoznal Jeanne-Claude Denat de Guillebon; postala sta partnerja in umetniška sodelavca, ki sta ustvarjala v tandemu več desetletij, vse do njene smrti leta 2009. Leta 1964 sta se preselila v New York in pozneje prejela ameriško državljanstvo.
Svoje obsežne, vizualno očarljive projekte sta pogosto pripravljala več let; ne le da jih je bilo treba skrbno načrtovati ter poiskati ustrezne tehnične rešitve, precej časa jima je vzelo tudi pridobivanje različnih dovoljenj in soglasij, ob tem pa tudi nabiranje potrebnih sredstev – zaradi želje po popolni umetniški neodvisnosti sta namreč zavračala vse štipendije, donacije ali druge oblike podpore, svoje zamisli pa sta financirala izključno s prodajo svojih manjših del.
Med njunimi najbolj znanimi podvigi so bili oblačenje mostu Pont-Neuf v Parizu (1985) in stavbe berlinskega Reichstaga (1995) ter projekt Vrata (2005), v katerem sta po poteh newyorškega Centralnega parka postavila več kot 7500 vrat iz tkanine, visokih pet metrov, snovala pa sta ga več kot 25 let. Letos naj bi Christo izvedel projekt preoblačenja Slavoloka zmage v Parizu; do realizacije naj bi kljub njegovi smrti prišlo jeseni prihodnje leto. gb
