Začela se je obsežna prenova kolesarskih in peš površin ob Tržaški cesti vse do parkirišča P+R Dolgi most, ki jo bosta za 3,5 milijona evrov izvedla Prenova gradbenik in PZG. Gradbena dela bodo v več fazah trajala predvidoma vse do konca prihodnjega leta, začeli pa so na severu, na pločniku od Trga mladinskih delovnih brigad do križišča z Langusovo ulico. Glavna pridobitev bodo seveda bistveno boljše površine za kolesarje, ki bodo po novem kolesarili na 1,5 do 2 metra širokih kolesarskih stezah, razen na dveh krajših odsekih pri mostu čez Glinščico in piceriji Volta. A pozitivna je tudi novica, da bodo na občini v okviru prenove na Tržaški cesti poskrbeli za celostno ureditev javnega prostora, vključno z drevoredom, ki bo na večini trase kolesarsko stezo ločeval od vozišča.
Tudi novi trgi
Ob Tržaški cesti na več koncih že obstaja drevored, ki ga bodo ohranili in dopolnili. »Da bi se izognili sušenju ali počasni rasti dreves, so predvideli sajenje drevoredno in gručasto posajenih dreves po sistemu Stockholmske rešitve, ki omogoča dobro zračenje tal, razvoj korenin na veliki površini in razmeroma daleč v globino. Prav tako zagotavlja dobro nosilnost tal in tako ponuja mestnemu drevju ustrezne razmere za razvoj. Poleg naštetih prednosti ta sistem omogoča tudi odvajanje meteorne vode v naraven teren, kar ima večplastno korist; manjšo obremenitev meteornega kanala in tudi boljše pogoje za rastline,« so na občini zapisali v razpisni dokumentaciji za prenovo Tržaške ceste.
Kjer se prostor ob cesti nekoliko odpre, bodo oblikovali zaokrožen javni prostor za druženje s klopmi v različnih izvedbah (klop brez naslonjala, ploščad, stol), pitniki in koši za smeti ter tlakovanjem z granitnimi kockami. Projekt takšne trge predvideva pred trgovino Mercator, pri drogeriji Ilirija ter pri bližnjem križišču Tržaške ceste in Šestove ulice. Med urbano opremo so omenjena tudi stojala za noge za kolesarje pred vsemi križišči, podobna tistim, ki že stojijo na križišču pri hotelu Intercontinental na Bavarskem dvoru.
Poleg drevoreda na Tržaški cesti na ljubljanski občini obljubljajo, da bodo v prihodnjih letih drevored zasadili tudi ob Poti Rdečega križa pri vse večji stanovanjski soseski na Brdu. Pobude za zasaditev drevoreda ob tej cesti so se pojavile kmalu po njenem dokončanju, do zdaj pa so jih zavračali z argumenti domnevne varnosti na cesti. Zdaj pravijo, da bo, ker po projektu ob tej cesti ni bil predviden drevored, treba najprej dobro pripraviti tla, potem pa zasaditi več kot sto dreves, kar pa se ne more zgoditi čez noč.
Še en večji projekt, ki prav tako predvideva ureditev večjega drevoreda, je tudi urejanje kolesarskih in peš površin na cesti Ob Ljubljanici in Kajuhovi ulici. V rebalansu letošnjega proračuna je projekt ocenjen na 2,4 milijona evrov, pri čemer naj bi občina počrpala okoli 700.000 evropskih in državnih sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Na občini pojasnjujejo, da bo drevored del novih peš in kolesarskih površin, ki jih bodo na novo uredili ob nabrežju Ljubljanice med Cukrarno in Kajuhovo ulico, območjem, ki je danes precej degradirano in prometno neprijazno do pešcev in kolesarjev.
Do 600 novih dreves na leto
Na ljubljanski občini pravijo, da zasadijo od 300 do 600 dreves na leto, večinoma ob prenovi ulic, cest, parkirišč in pri urejanju novih površin. Tako so drevesa letos med drugim sadili na Trubarjevi cesti, v Ulici talcev, na Letališki cesti in na novem parkirišču pri Žalah ob Tomačevski cesti (kjer so stara drevesa odstranili). »V Baragovi ulici in na Novih Fužinah smo na pobudo meščanov zasadili nova drevoreda, obnovili pa smo drevoreda v Zbašnikovi in Plevančevi ulici. Na Plečnikovi tržnici smo revitalizirali drevored kostanjev, tri tam odstranjena drevesa pa nadomestili z novimi, nadstandardnimi sadikami. V sklopu urejanja vrtičkov in parka Vižmarje Brod smo zasadili 54 sadnih dreves (češnje, hruške in jablane) ter šest hrastov. V sklopu urejanja črnuškega bajerja smo zasadili 25 dreves (beli jesen, mokovec, lipa in bela vrba),« naštevajo na Magistratu.
