Laik bi brez dvoma pritrdil očitku, da avtomobilsko divjanje v cestnem prometu, med katerim zasledovalec s polavtomatsko pištolo strelja na zasledovanega, vsebuje vse ključne znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. V pravosodju zadeve niso tako preproste.
Obramba Matjaža Ferliča, ki je 13. marca 2017 nesporno poskusil vzeti življenje Dejanu Gjerkešu, je namreč že dvakrat dosegla razveljavitev prvostopenjske obsodbe na račun ogrožanja varnosti. Pritožila se bo tudi na današnjo sodbo mariborske okrožne sodnice Mateje Kamenšek Gornik, ki je za poskus uboja že obsojenega Ferliča zaradi ogrožanja varnosti obsodila na deset mesecev zapora.
Tožilec Simon Grahornik je takole dokazoval: »Obtoženec iz Miklavža je že na parkirišču pred Lesnino, na obrobju Maribora, ustrelil proti Gjerkešu, ki je nato sedel v svoj avtomobil, zapeljal čez robnik in zelenico ter zbežal proti središču mesta. Obtoženi se je pognal za njim in nato Gjerkešev avtomobil zadel še najmanj štirikrat. Eden izmed projektilov je prestrelil sedež voznikovega sedeža in lažje poškodoval oškodovanca.« Tožilec je upošteval olajševalno okoliščino, da je Ferlič zagrešil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Predlagal je enoletno zaporno kazen.
Obramba terjala oprostitev
Odvetnica Tanja Kompara pa je prepričana, da bi moralo že višje sodišče oprostiti Ferliča, ne pa da je sodbo zgolj razveljavilo in postopek vrnilo na prvo stopnjo. Sodnici Kamenšek-Gornikovi je predlagala, naj odpravi to krivico. V Ferličevem ravnanju pač ni mogoče prepoznati znakov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, je trdila zagovornica. S tem ko je med vožnjo streljal na Gjerkeša, je ogrožal zgolj njegovo življenje. Pa čeprav sta v Gjerkeševem avtomobilu sprva sedela tudi Ferličeva partnerica in njuna štiriletna hči. »Tedaj ni streljal v avto, temveč mimo njega,« je trdila odvetnica, pri čemer je izpustila podatek, da Ferlič niti ni vedel, da ima Gjerkeš sopotnici.
»Ne bežim od odgovornosti. Ne zanikam, da sem peljal za njim in streljal. Ne morem pa priznati očitane visoke hitrosti vožnje in vožnje skozi rdečo luč,« je nazadnje dejal še Ferlič. Napovedal je, da bo spoštoval voljo sodišča. »Zavestno nisem ogrožal nikogar. Mogoče nevede. Ni prav, kar se je zgodilo, svojega ravnanja ne odobravam, oškodovancu sem se opravičil. Osem mesecev sem na svobodi, hodim v službo, življenje sem vrnil v normalne tirnice, ponovitvene nevarnosti ni, nisem človek, kot so me prikazali.«
Na svobodi zaradi malomarnosti sodišča
Izrek obsodbe je spremljal mirno, zbrano je poslušal skoraj polurno obrazložitev sodnice. Izpostavila je prepričljivost posnetkov varnostnih kamer, še posebej posnetka Gjerkeševih klicev na 113, ko je med vožnjo prosil policijo za pomoč in zaščito. Ferlič se je nedvomno zavedal, da s svojim početjem ogroža tudi druge ljudi, je dejala in opomnila tudi na grozeča SMS-sporočila, ki jih je med zasledovanjem pošiljal oškodovancu. Kot olajševalno okoliščino je sodnica upoštevala mladostniško nepremišljenost in okoliščino, da je oče mladoletnega otroka. Ferliču je dosodila deset mesecev zapora, s pravnomočnim poskusom uboja združena enotna kazen znaša osem let in osem mesecev zapora.
Ferlič je lani zapustil zaporno celico, v kateri je predčasno služil dosojeno mu kazen zaradi poskusa uboja. Višji sodniki so namreč tako površno spisali pravnomočno sodbo, da je postala formalno neizvršljiva. V njej so Ferliču zgolj določili kazen za poskus uboja, namesto da bi napisali, da se mu kazen (tudi) »izreče«. Med tema dvema besedama je v pravu bistvena razlika. V praksi učinkuje tako, da je obsojenec na svobodi. V zapor se bo Ferlič vrnil izključno pod pogojem, da bo pravnomočno obsodbo doživel tudi tožilski očitek ogrožanja varnosti.
