Novo obdobje v ameriški vesoljski zgodovini se je začelo podobno, kot se je prejšnje končalo. V kabini kapsule Crew Dragon, na vrhu rakete falcon 9, je ob 49-letnem astronavtskem veteranu Robertu Behnkenu sedel 53-letni Douglas Hurley, ki je bil član zadnje posadke raketoplana Atlantis leta 2011 in s tem tudi član zadnje ekipe, ki je z ameriških tal poletela na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Za dan slavja za Naso in zasebno podjetje SpaceX, ki je izdelalo raketo in kapsulo, je bilo vse nared že v sredo, a je tedaj nagajalo vreme. Misijo so morali 20 minut pred izstrelitvijo preložiti na soboto.
Tudi za novi termin vreme sprva ni sodelovalo, a se je nebo nad Kennedyjevim vesoljskim centrom v floridskem Cape Canaveralu ob izteku odštevanja skoraj povsem zjasnilo. Motorji nosilne rakete falcon 9 so se vključili natanko ob 21.22 po srednjeevropskem času in plovilo je poletelo proti nebu. Nadzorni center misije Demo-2 je nadaljnji potek spremljal mirno. Aplavz je zopet izbruhnil, ko se je kapsula Crew Dragon malo več kot 12 minut po izstrelitvi z ameriških tal v zemeljski orbiti ločila od še zadnjega pogonskega motorja. Malo manj kot tri minute prej je uspešno na morski ploščadi navpično pristala tudi raketa falcon 9. Oba prizora smo gledalci zaradi motenj v posnetku sicer zamudili. Izstrelitev se je s tem sklenila, astronavta pa sta na ISS varno prispela v nedeljo okoli 16.20 po srednjeevropskem času.
Odvisni od poražencev vesoljske dirke
Uspešen polet je bil za Američane stvar narodnega ponosa. Ko so 20. junija 1969 kot prvi pristali na Luni, dve desetletji kasneje pa je razpadla še Sovjetska zveza, si je bilo težko predstavljati, da bodo Američani nekoč za potovanje v vesolje potrebovali rusko pomoč. Vendar usoda je muhava. Po eksploziji raketoplana Columbia 2003, v kateri je med vračanjem v zemeljsko atmosfero umrlo sedem astronavtov, so bili dnevi ameriškega potovanja v vesolje šteti. Tedanji predsednik ZDA George W. Bush je sklenil, da zajetno vsoto denarja, ki so jo požirali raketoplani, nameni drugim potrebam, raketoplan Atlantis pa je kot zadnji v vesolje poletel 8. junija 2011. Od tedaj Američani za obisk ISS z ruskimi sojuzi nekdanjim poražencem vesoljske dirke plačujejo po 80 milijonov evrov na polet, zelo visoka pa je tudi cena ugleda.
Nov veter je zavel med predsedovanjem Baracka Obame, ko je Nasa sklenila razvoj raket za prevoz astronavtov v vesolje zaupati zunanjim izvajalcem. Leta 2014 so nalogo zaupali izkušenemu podjetju Boeing in zagonskemu podjetju ekscentričnega južnoafriškega milijarderja Elona Muska. Mnogi pri Nasi Muskovemu podjetju niso zaupali, a je na koncu prehitelo Boeing, ki je lani decembra zaradi napake programske opreme zatajil pri testnem poletu na ISS brez posadke.
Vesoljska dirka milijarderjev
Izhodiščno nezaupljivost nekaterih Nasinih strokovnjakov je znala spodbuditi tudi zgodba o nastanku podjetja SpaceX. Elon Musk je po prodaji Paypala Ebayu prišel na zamisel, da bi svoje novo bogastvo namenil vzpostavitvi prvih zametkov kolonije na Marsu. Ker si ameriških raket ni zmogel privoščiti, je srečo poskusil pri Rusih, a tudi tam mu ni uspelo skleniti posla. Naposled se je odločil, da raketo izdela kar sam. S tem namenom je leta 2002 ustanovil podjetje SpaceX. Že šest let kasneje so poleteli v orbito, leto pozneje so tja ponesli prvi satelit, 18 let in 24 dni po ustanovitvi pa so v vesolje uspešno poslali tudi ljudi.
Muskova želja sicer še naprej ostaja koloniziranje vesolja, pred tem pa zagon vesoljskega turizma. V tej nameri ni osamljen. Sanje o vesolju so medtem obsedle nekatere najpremožnejše in najambicioznejše zemljane. Poleg Muska imata svoje vesoljsko podjetje tudi britanski milijarder sir Richard Branson in najbogatejši zemljan Jeff Bezos. Bransonovo podjetje Virgin Galactic je s posadko že poletelo 89 kilometrov visoko, kar ameriške agencije že štejejo za vesolje, Bezosovo podjetje Blue Origin pa med testnimi leti brez posadke redno presega uradno vesoljsko mejo pri 100 kilometrih nadmorske višine.
Posebne sanje o vesoljski prihodnosti ima tudi predsednik ZDA Donald Trump. Ta je po uspehu misije Demo-2 povedal: »Z današnjo izstrelitvijo je jasno, da komercialna vesoljska industrija predstavlja prihodnost. Ustvarili smo nekaj, kar nam zavida ves svet, kmalu bomo pristajali na Marsu in kmalu bomo imeli najbolj veličastna orožja, ki si jih je bilo mogoče predstavljati v vsej zgodovini.«
