Čeprav vloga žensk v evropski politiki narašča, se stava na žensko noto ni vedno dobro iztekla. Dober primer takšnega razpleta predstavljajo avstrijski socialni demokrati, ki so na zadnjih volitvah poskusili z žensko in pogoreli. Slovenski Socialni demokrati (SD) se zato verjetno bolj zgledujejo po Finski ali Danski, kjer socialdemokratki uspešno krmarita vladi svojih držav. Si lahko predstavljamo Tanjo Fajon kot finsko premierko Sanno Marin ali dansko Mette Frederiksen, ki uspešno vodita vlado med koronakrizo? Morda, odvisno od zornega kota, strankarskih simpatij in treznosti presoje.
Pahorjev kader
Upoštevaje trenutno politično težo Socialnih demokratov njihove trditve, da imajo v rokah premierski material, spominjajo na seznam želja, ki se nikoli ne izpolnijo, vendar bodo končno sodbo o potencialu najprej izrekli delegati na kongresu SD in predvsem volilci – s slednjimi pa, kot je videti, nova predsednica nima težav. Tanja Fajon ima za seboj troje volitev in na vseh ji je uspelo osvojiti evropski mandat. Pred petimi leti, ko so Socialni demokrati osvojili le en mandat od osmih, so jo volilci poslali služit drugi evropski mandat, kljub temu da je bila na listi Socialnih demokratov na drugem mestu, tedanji predsednik SD Igor Lukšič pa na prvem. Z nosilcem liste je takrat stranka osvojila dobrih 32.000 glasov, Fajonova od tega več kot 11.000 preferenčnih glasov, Lukšič pa le nekaj več kot 6000 preferenčnih glasov. Volilci so v Bruselj namesto predsednika stranke v Bruselj poslali Tanjo Fajon. Kmalu zatem se je Lukšič poslovil in stranko je prevzel Dejan Židan. Socialni demokrati so na lanskoletnih evropskih volitvah z nosilko liste Tanjo Fajon več kot podvojili rezultat na skoraj 90.000 glasov, Fajonova pa je med vsemi kandidati prejela največ preferenčnih glasov – več kot 54.000. Moč politika se vedno potrdi na volitvah – najsi bodo te lokalne, evropske ali parlamentarne – in po tem kriteriju je Tanja Fajon kot političarka opravila nalogo več kot z odliko.
Tanja Fajon je v slovensko politiko vstopila leta 2009 po povabilu Boruta Pahorja, ko se ji je v Bruslju iztekal dopisniški mandat v vlogi novinarke RTV Slovenija, kjer je poročala o dogodkih iz evropske prestolnice. Zaradi vabila Fajonovi je Pahor takrat kot predsednik Socialnih demokratov poslušal in prenašal glasna negodovanja ortodoksnega jedra stranke, ki je v kadrovskih rešitvah dajalo prednost članom, ki so rasli s stranko, medtem ko so prišleke od zunaj sprejemali z nezaupanjem. Zato je zbliževanje Tanje Fajon in stranke SD potekalo počasi in postopno, kot odnos dveh, ki sta bila prisiljena v zakonski stan zaradi dogovora, nato pa sta sčasoma, leto za letom vse bolj spoznavala, da si postajata všeč, morda celo zaljubljena.
Tanja Fajon je dolga leta službovanja v evropskem parlamentu dobro izkoristila. Najprej je bila neopazna evropska poslanka, a že po nekaj letih so jo imenovali za eno izmed podpredsednic skupine poslancev Socialistov in demokratov (S&D), v drugem mandatu od 2014 do 2019 je tesno sodelovala z vodjo socialnih demokratov v evropskem parlamentu Martinom Schultzem, ki je bil kasneje tudi predsednik evropskega parlamenta, vodilni kandidat socialnih demokratov za predsednika evropske komisije, nato pa kanclerski kandidat nemške SPD leta 2017. Tanja Fajon je tudi del predsedstva politične skupine socialistov in demokratov (PES), kjer se srečujejo vsi vidnejši evropski socialni demokrati. V enajstih letih delovanja v parlamentu je zamenjala številne delovne odbore, izkazala se je zlasti v odboru za zunanje zadeve, kjer je zaradi prizadevanj za širitev EU na območje nekdanjih republik razpadle Jugoslavije pridobila veliko simpatij.
Kraljica Balkana
Ameriška univerza v Bosni in Hercegovini ji je leta 2010 podelila častni doktorat, časnik Nezavisne novine iz Republike Srbske pa jo je razglasil za osebnost leta, ker je kot poročevalka evropskega parlamenta o vizumski liberalizaciji za zahodni Balkan bistveno pripomogla, da so ljudje s tega pozabljenega konca evropske celine lahko potovali na zahod brez vizumov. V arhivih je mogoče celo najti zapis, da so bosanski navijači na tekmi med BiH in Albanijo v Tirani (potekala je ravno na dan glasovanja v evropskem parlamentu o vizumih) razvili ogromen transparent z napisom – Hvala, Tanja Fajon. Pred letom dni je zaradi vizumske politike dobila še drugi častni doktorat, tokrat z univerze v Bihaću. Da se je v evropskem parlamentu profilirala kot poznavalka zahodnega Balkana, priča tudi imenovanje za predsednico delegacije za stabilizacijsko pridružitveni sporazum s Srbijo. Zato ne preseneča, da jo je Politico, specializirani bruseljski spletni časopis za spremljanje evropske politike, dvakrat uvrstil med 40 najbolj vplivnih evropskih poslancev.
Njena ambicioznost (kar je za uspešnega politika nujen pogoj) se je potrjevala tudi v tekmi za evropskega komisarja – in to kar dvakrat. Prvič, ko je po kandidacijski šlamastiki leta 2014 pogorela Alenka Bratušek, je ime Tanje Fajon potihoma krožilo, da bi utegnila skočiti v »evropsko vlado«. Drugič pa lansko leto, ko je že sedela na letalu proti Ljubljani, da bi se sestala s takratnim predsednikom vlade Marjanom Šarcem, ko so v SD resno računali, da bi komisarski položaj iz Slovenije pripadel kvoti socialnih demokratov.
Iz profila delovanja Tanje Fajon lahko razberemo, da pri njenem napredovanju v strukturah Socialnih demokratov ni bilo naključij. Kariero je gradila premišljeno, pri tem je bila sistematična, vztrajna in nepopustljiva. O tem priča tudi za mnoge nepomembna podrobnost, da je sredi leta 2016 kupila hišo v bližini Ljubljane. Dobri poznavalci slovenske politike so na podlagi tega drobca ocenili, da ima Tanja Fajon dovolj evropske politike in da s tem napoveduje pohod v središče domačega političnega parketa. Štiri leta zatem je postala predsedujoča Socialnim demokratom.
