Tudi v času pandemije ima veliko dela. Pred tednom dni so tako vozniki ob robu ceste v zvezni državi Michoacán našli trupli dveh deklet, ustreljenih v tilnik. Gre za način, ki je tipičen za umore mamilarskih kartelov. Po ocenah policije dekleti nista bili starejši od 12 let, njuna identiteta ni znana. Samo lani je bilo v Mehiki umorjenih 3800 deklic in žensk, okoli 10 na dan. »Tem številkam hočem dati ime in obraz, povedati njihovo zgodbo,« pojasni Salguerova, ki ozadja teh umorov analizira že od leta 2016. »Pomembno je, da razumemo, kakšni so motivi in ozadja teh umorov,« pravi. Le tako je namreč v boju proti pojavu, ki je v Mehiki tako močno prisoten, mogoče razviti ustrezne strategije. Ženske sicer v tej državi pogosto umirajo tudi zaradi nasilja v družini, a prav vojne med mamilarskimi karteli so zanje prevečkrat usodne. Na eni strani zato, ker so same del teh kartelov, kot sorodnice njihovih članov, ali pa jih krogla zadene po pomoti, ker so jih zamenjali s katero drugo osebo. Koronavirus te morije ni zavrl. Samo v prvih dveh tednih epidemije, ki se je v Mehiki začela sredi marca, je Salguerova naštela 320 umorov žensk in deklet, 199 jih pripisuje področju organiziranega kriminala. Salguerova podatke o njihovih zgodbah zbira iz javno dostopnih poročil o preiskavah, medijev in družbenih omrežij. Bulvarski časopisi namreč v Mehiki brez zadržka in filtrov objavljajo fotografije tudi najbolj brutalnih umorov, anonimnim narkoblogerjem pa karteli in tolpe celo sami pošiljajo fotografije njihovega zločinskega početja.