Če bo koronakriza poleg vseh dolgoročnih negativnih posledic naši državi prinesla tudi kaj pozitivnega, lahko ob tem takoj izpostavimo dve stvari: poleg večjega zavedanja pomena higiene rok, ki bi v prihodnje lahko pomagala omiliti širjenje sezonske gripe in podobnih virusnih obolenj, tudi spoznanje, kaj vse zmoremo na številnih področjih opraviti »na daljavo« s pomočjo interneta in sodobnih tehnoloških orodij. Tudi v zdravstvu. Primer: v Ljubljani od sredine marca nekatere bolnike s covidom-19 oziroma na virus sars-cov-2 pozitivne ljudi spremljajo na daljavo, in sicer s sistemom telemedicine v Telemedicinskem centru COVID 19 (TMC), ki ga vodi asist. Dominika Oroszy, dr. med., in ki deluje pod okriljem ljubljanskega UKC.
Bolnike s covidom medicinske sestre in zdravnice pripravnice vsak dan spremljajo na daljavo prek kliničnega portala. Takšna obravnava je za bolnika, ki lahko okreva v domačem okolju, enostavna: poteka s pomočjo vprašalnikov in merilnikov, s katerimi zdravstveno osebje lahko zaznava zgodnje poslabšanje zdravstvenega stanja pri bolniku in temu ustrezno ukrepa.
Za telemedicinsko obravnavo bolnikov z novim koronavirusom uporabljajo tehnološko rešitev, ki je nastala v okvirju projekta Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, ki je potekal med letoma 2016 in 2019. Sedem partnerjev, med njimi tudi UKC Ljubljana, je v sodelovanju s Telekomom Slovenije razvilo celotne koncepte telemedicinskega spremljanja kroničnih bolezni (med drugim za napredovano srčno popuščanje in po transplantaciji srca), o čemer smo pred meseci v Nedeljskem dnevniku tudi poročali.
Sadovi preteklega dela
Kot pojasnjuje Oroszyjeva, so sredi februarja začeli razmišljati, ali ne bi obstoječega znanja in predvsem klinične prakse triletnega projekta izkoristili za pripravo protokola, klinične poti za spremljanje na daljavo bolnikov s covidom. »To se nam je zdelo pomembno, ker smo zaznali velik potencial za racionalizacijo tudi zdravstvene obravnave: če bi pri nas epidemija izbruhnila v polnem razmahu, kot je v nekaterih drugih državah, bi se soočali z velikim pomanjkanjem prostorskih in kadrovskih kapacitet.«
S kolegi z infekcijske klinike so razvili ustrezen protokol, in sicer za paciente, ki imajo zmerne simptome okužbe z novim koronavirusom in določene pridružene oziroma kronične bolezni, pri katerih bi zaradi večje ogroženosti ali morebitnega hujšega poteka lahko prišlo do določenih zapletov, ki jih doma pravočasno ne bi odkrili (gre za kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, srčna obolenja).
»Pripravili smo vključitvene kriterije, kateri pacienti pridejo v poštev za telemedicinsko spremljanje, in razdelili naloge, kaj poteka na infekcijski kliniki, kaj v TMC, razvili algoritme, kako osebje v TMC ob alarmu poslabšanja zdravstvenega stanja ukrepa, koga kontaktira in podobno.« V telemedicinsko obravnavo so sprejeti bolniki s potrjenim brisom po presoji zdravnika na infekcijski kliniki.
Bolnike, ki jih telemedicinsko spremljajo, je mogoče razdeliti v dve skupini. Prva skupina je po brisu napotena na infekcijsko kliniko, kjer po pregledu ocenijo, ali potrebuje sprejem v bolnišnico ali je lahko doma (s telemedicino ali brez nje).
»Druga skupina pa je ta, ki je že bila hospitalizirana na infekcijski kliniki. Stanje bolnikov se je tako izboljšalo, da jih lahko predčasno izpustimo domov in jih določen čas – teden ali dva – spremljamo še telemedicinsko.« V TMC sta dve tretjini ambulantnih bolnikov, ena tretjina pa je takšnih, ki jih iz bolnišnice predčasno spustijo v domačo oskrbo, kar pomeni tudi razbremenitev posteljnih kapacitet in lahko sprejmejo nove paciente, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.
Ocena okrevanja bolnika po bolezni in kontrolni pregled pri infektologu odločita o zaključku telemedicinske obravnave.
Domov z vedrom v roki
Kako poteka obravnava na daljavo? Bolniki prejmejo merilne naprave za merjenje vitalnih funkcij (telesne temperature, nasičenosti krvi s kisikom, krvni tlak), tablico ali pametni telefon s podatkovno povezavo in nameščeno aplikacijo e-Zdravje, prek katerega osebje spremlja stanje bolezni pri bolniku in z njim tudi varno komunicira, rezervne baterije, poleg ustnih tudi pisna navodila, vse skupaj pa bolnik prejme varno spravljeno v vedru.
Uvajanje bolnika traja od 20 do 30 minut, z obvladovanjem naprav pa doslej bolniki niso imeli večjih težav. »Doslej so vsi usvojili veščine, da so lahko uporabljali merilnike in aplikacijo,« pravi Oroszyjeva in dodaja, da je povprečna starost pacientov 57 let. Najstarejši je štel 80 let, kar kaže, da očitno tehnologija ne predstavlja takšne ovire, kot smo si predstavljali, najmlajši pa 25 let.
Bolnik si v domačem okolju dvakrat na dan – zjutraj in popoldne – izmeri vitalne znake in reši vprašalnik. Vsi podatki se prenesejo neposredno v klinični portal na telemedicinskem centru, kjer zdravstveno osebje (medicinska sestra in dve zdravnici pripravnici) spremlja rezultate meritev in odgovore na vprašalnike. Bolnik tudi dobi povratno informacijo, ko osebje pogleda meritve in da je z njimi vse v redu. Če so določena odstopanja v meritvah, se te vrednosti opozorilno obarvajo rumeno in rdeče in sledijo ustrezni ukrepi. Sicer aplikacija omogoča tudi videokonferenco, zagotovljena pa je celotna tehnološka podpora tako na strani izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi na strani bolnikov.
Težave s financami
Kljub izkazanim koristim telemedicinske obravnave ne le za bolnika, ampak celoten zdravstveni sistem, pri nas financiranje teh storitev še ni urejeno. Izjema je čas epidemije, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje pokril vse stroške v zvezi s covidom, ne glede na to, ali so nastali z neposrednim stikom z bolnikom ali pa so bili bolniki obravnavani na daljavo.
»Telemedicina ni nekaj novega, ne gre, da bi odkrivali nove načine zdravljenja, nove metode in podobno. Gre za uporabo informacijske tehnologije, da izboljšamo in optimiziramo obstoječe zdravljenje ter nadzor pacientov nad njihovim zdravstvenim stanjem,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da trenutno potekajo izračuni stroškov telemedicinske obravnave bolnikov s covidom in na osnovi že izvedenih telemedicinskih storitev v marcu in aprilu.
Krajše čakalne dobe?
Prednost telemedicinske obravnave je v tem, da bi lahko prevzela del bremena drugih (kroničnih) bolezni in rakavih obolenj, ki so v času epidemije novega koronavirusa ostale »na čakanju« in za katere se vsak dan čakalne dobe le podaljšujejo.
»Če bi po izzvenevanju epidemije covida lahko telemedicino razširili na kronične bolnike, bi lahko dejansko zmanjšali čakalne vrste. Sploh ker bo v času po covidu tudi naročanje v ambulante potekalo z drugačno frekvenco in bo treba doseči epidemiološke zahteve: koliko ljudi v čakalnici, kakšna je medsebojna razdalja,« še razmišlja dr. Dominika Oroszy.
