Po mnenju Madrida bi morala obnova in preoblikovanje EU izhajati iz nedorečenosti in pomanjkljivosti sedanje ureditve Unije, ugotovljenih v soočanju s pandemijo, tako na področju zdravstva, mobilnosti, vrednostne verige in multilateralizma.
Začetek konference o prihodnosti EU je bil načrtovan za začetek maja v Dubrovniku, konferenca naj bi trajala dve leti. Datum začetka konference je prestavljen najmanj do septembra. Cilj tega projekta, ki ga je predsednica komisije Ursula von der Leyen napovedala lani v svojih političnih usmeritvah, je spodbuditi večjo participacijo ljudi pri oblikovanju prihodnosti EU v smeri boljše učinkovitosti sedanje evropske ureditve. Pred izbruhom pandemije je evropska komisija predlagala dva delovna sklopa razprav. Prvi naj bi se dotikal prednostnih nalog EU, za kakšne cilje naj bi si Unija prizadevala na področju utrjevanja demokratičnih temeljev, na področju gospodarstva, socialne pravičnosti in enakosti, boja proti podnebnim spremembam in okoljskih izzivov. Teme drugega sklopa naj bi bile povezane z demokratičnimi procesi in institucionalnimi zadevami, kot na primer nadnacionalne liste za volitve v evropski parlament in sistem volitev vodilnih kadrov.
Predlog, ki ga je v začetku tedna podala španska vlada s socialističnim premierjem Pedrom Sanchezom na čelu, pa je razširitev nabora tem za razpravo. Špansko ministrstvo za zunanje zadeve je pripravilo in posredovalo dokument, ki nakazuje, da se je treba najprej spopasti s prepričanjem, ki se je utrdilo v nekaterih evropskih družbah pa tudi drugod po svetu, da sta v reševanju krize pandemije covida-19 in njegovih posledic demokratični sistem in država blaginje manj učinkovita od avtoritarnih režimov.
To zgodbo je treba po mnenju španskega političnega vodstva odločno zavrniti, hkrati pa opozarja, da je EU v mednarodnih dogajanjih bolj kot ne odsotna.
Ključni element naj bo zdravstvena varnost
Madrid želi, da bi standardi, za katere bi se na konferenci dogovorili, postali referenčni ne le za 27 članic EU, temveč tudi za njene najbližje partnerje in druge države sveta, ki podpirajo multilateralni red. Ključni element geostrateških odnosov naj bi postali zdravstvena varnost, čezmejna mobilnost in upravljanje digitalnih podatkov ter boj proti podnebnim spremembam.
Po španskem predlogu ima EU danes »optimalne pogoje«, da po covidu-19 začne bolj globalno delovati in da postane alternativa za države, ki se ne želijo znajti v nepredvidljivem in enostranskem modelu, kot je ameriški, ki ga zagovarja Donald Trump, ali avtoritarnem in netransparentnem, kot sta ruski in kitajski. V besedilu je poudarjeno, da mora Konferenca o prihodnosti Evrope preseči svoj notranji značaj, osredotočen samo na pregled delovanja EU, in se odpreti najbližjim partnerjem EU.
Španski predlog se osredotoča na štiri tematike. Prva izpostavlja potrebo po dogovoru na multilateralni ravni glede ravnanja v primeru pandemij, druga se nanaša na paket akcijskih protokolov o delovanju od letališč do muzejev za reševanje turistične industrije. Na tretjem mestu predlaga takšno industrijsko politiko, ki bo vključevala vračanje dela proizvodnje na evropska tla ali sklenitev takšnih sporazumov s tretjimi državami, ki bi ves čas zagotavljali proizvodne cikle. Nazadnje predlaga razvoj digitalne avtonomije, ki bi tudi tretjim državam omogočal shranjevanje najobčutljivejših podatkov na evropskih strežnikih.
